VEDNO LAHKO
RAČUNATE NAME!

Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Vsak tretji zaposleni lahko v obremenilnih okoliščinah začne izgorevati. Kandidati za izgorelost pa so hkrati prav zaradi osebnostnih lastnosti, ki zanje predstavljajo tveganje, tudi med najbolj zaželenimi zaposlenimi.

Zato so za strokovnjake za človeške vire ključne informacije: kako prepoznati izgorevanje, kaj ga sproži in kako ga preprečevati.

Na razgovor za delo pride idealen kandidat … 

Izkaže se z izvrstnimi rezultati dosedanjega dela ali študija, zase po navadi pravi, da je odgovoren, zanesljiv, delaven, morda se »pohvali«, da je deloholik. Tudi prejšnji delodajalec ni imel kakšnih bistvenih pripomb. Morda le, da si nalaga preveč. Pripravljen je sprejeti naše delovne pogoje in zahteve, o njih se skorajda ne pogaja. Zanima ga, kaj se od njega pričakuje, svoja pričakovanja pa le redko izrazi.

Odločitev za takega kandidata se tudi po zaposlitvi izkaže kot dobra izbira. Na delovnem mestu se trudi preko meja, dosega dobre ali celo izjemne rezultate, ne zavrača nalog. Ne pritožuje se, le občasno omeni, da je delal do poznega večera. Vnaprej skuša izpolniti želje in pričakovanja nadrejenih, je požrtvovalen in tovariški. Izogiba se konfliktom, celo do te mere, da se ne postavi zase tudi takrat, ko bi bilo to nujno. Pohvala ga vzpodbudi k še večjemu trudu, vsaka kritika se ga močno dotakne. Na delo prihaja prvi in ga zapusti med zadnjimi.

Kdo si ne bi želel takega zaposlenega? Ja, dokler ne začne vse pogosteje izostajati zaradi različnih težav in bolezni oziroma se dokončno ne zruši, izgori. Vzrok je, da se tak človek vede kot tekač, ki želi prešprintati maraton, ker ne zna prepoznati in postaviti zdravih meja sebi in drugim.