Študentsko delo ostaja pomemben most med izobraževanjem in trgom dela, obenem pa vse bolj odraža razmere v gospodarstvu – tako na področju kadrovskih potreb kot vrednotenja dela. Najnovejše analize e-Študentskega Servisa kažejo, da se študentsko delo v Sloveniji razvija v smeri, ki presega zgolj začasno zaslužkarstvo: vse več mladih išče delo, ki jim omogoča karierni razvoj, delodajalci pa vedno pogosteje ponujajo priložnosti, povezane s konkretnimi strokovnimi področji.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Povprečna urna postavka 9,32 € bruto

Letos je povprečna urna postavka za študentsko delo pri e-Študentskem Servisu dosegla 9,32 € bruto (8,02 € neto), kar je 10 % več kot v istem obdobju lani. V letu 2024 je bila povprečna urna postavka 8,72 €, kar je 21 % nad minimalno. Samo 10 % objavljenih del ima minimalno postavko (7,34 € bruto) – in tudi ta so težko zapolnjena, razen če gre za strokovno delo.

Delodajalci se zavedajo, da manjše generacije mladih pomenijo tudi manj kandidatov, ki lahko izbirajo med več možnostmi. Zato mora biti ponudba del konkurenčna – ne le s plačilom, ampak tudi z ugledom podjetja in kariernim potencialom dela, svetujejo v e-Študentskem servisu.

Ponudba padla, povpraševanje ostaja visoko

V primerjavi z lanskim letom je ponudba študentskih del padla za približno 10 %, ugotavljajo v e-Študentskem servisu. A kljub temu je zanimanje delodajalcev večje kot ponudba mladih. Posebno narašča povpraševanje po študentih in dijakih s specifičnimi znanji: računalništvo, inženiring, digitalni marketing, zdravstvo. Študentsko delo se tako vse bolj pomika od splošnih nalog k strokovno usmerjenim priložnostim z višjo dodano vrednostjo.