V Steklarni Hrastnik smo v fazi transformacije podjetja, procesov in prodajnega portfelja. Naš cilj je, da zaposlene v podjetju pripravimo na izzive, ki bodo pred nami v prihodnosti, zato smo se odločili uvesti spremembe tudi na področju vodenja. Zavedamo se, da prav učinkovita strategija vodenja ustvari razliko med organizacijo, ki cveti, in organizacijo, ki propade oziroma stagnira.

Želimo ostati na vrhu, zato se ne bojimo sprememb, ampak jih uvajamo. Odločili smo se, za uvedbo posebnega stila vodenja - transformacijsko vodenje, pri katerem vodja predstavlja vzornika, ki navdihuje, navdušuje in spodbuja k prevzemanju večje odgovornosti za delo, zato mora vodja odlično poznati svojo ekipo, močne in šibke strani njenih posameznikov, da delo optimalno razdeli med njimi. Zato smo letos avgusta začeli z izvajanjem že zgoraj omenjenega kompetenčnega treninga za razvoj vodstvenih kompetenc in zavzetosti zaposlenih; izobraževanja s tako imenovanim Vodstvenim intenzivom. Vanj smo vključili vodje na vseh treh nivojih: operativni, srednji in top management.

Pri vodenju ljudi je ključno, da so vsi trije nivoji med seboj povezani in usklajeni. Največji poudarek smo dali nivoju operativnega vodenja, ker smo pri ocenjevanju kompetenc zaznali, da imajo »izmenski vodje« veliko možnosti za dodatni razvoj. Njihove strokovne kompetence so odlično razvite, vodstvene pa je potrebno nadgraditi. Verjamemo, da se s takšno problematiko srečuje večina proizvodnih podjetij.

Pri izvedbi kompetenčnega treninga za razvoj vodstvenih kompetenc in zavzetosti zaposlenih smo sodelovali s poslovnim trenerjem in coachom, ki je tudi sam večkrat izpostavil različne odzive podjetij na krize, spremembe. Del podjetij prevzame miselnost, da morajo zaradi krize ustaviti svoj razvoj in se odreči vitalnosti, odnosom ter svojim ambicijam, saj menijo, da je kriza čas, ko je najbolje, da vse izpustiš iz rok, se ustaviš in otrpneš, drugi tip podjetij pa razume, da so kritična obdobja priložnost, da preverijo, kako »trdna in prožna je njihova zgradba« v resnici. Moto prvih je »trenutno se ne razvijamo, saj je kriza«, drugih pa »nujno se moramo razvijati, saj je kriza«.