Družba

Ambicioznost, investicije v neotipljivi kapital

Čas branja 7 min

Raziskava sofinancirana s pomočjo projekta H2020 Globalinto
»The mechanisms to promote smart, sustainable and inclusive growth«, ki ga financira Evropska unija pod št. 822259.

Z vzponom nove ekonomije oz. ekonomije znanja v devetdesetih, ki temelji predvsem na novih tehnologijah, danes tudi novih tehnologijah Industrije 4.0 ter znanju, je ekonomska literatura začela poudarjati pomen neotipljivih virov rasti produktivnosti.

eotipljivi kapital vsebuje tri pomembne elemente: (1) digitalizirane informacije (baze podatkov, programska oprema), (2) inovativni kapital (R&R, oblikovanje, raziskave tal in naravnih resursov, patenti, licence), (3) ekonomske kompetence (blagovne znamke, organizacijski kapital, človeški kapital). Novi, neotipljivi viri rasti naj bi prispevali tudi več kot četrtino vse rasti produktivnosti2 in predstavljajo enega od možnih virov ponovnega »zagona« gospodarstev, katerih rast produktivnosti vztrajno pada.5

Za dolgoročno uspešno poslovanje so kadri ključni, saj vplivajo na uspešno poslovanje z učinkovitejšim razvojem in oblikovanjem novih izdelkov, ki so bolj privlačni za kupce.

Investicije v neotipljivi kapital in kadre v Sloveniji in EU

Slovenija investira podpovprečno v neotipljive resurse, kar vključuje tudi kadre. Investicije v neotipljivi kapital v EU so med leti 2000 in 2014 predstavljale v povprečju 4,4 % bruto vrednosti proizvodnje, pri čemer je največ investirala Italija, 7,7 %, najmanj pa Hrvaška, 1,9 %.12 V povprečju so podjetja v Sloveniji investirala 3 % bruto vrednosti proizvodnje, kar Slovenijo uvršča precej pod povprečje EU. Da, Slovenija primerjalno malo investira v neotipljivi kapital, kažejo tudi podatki Evropske investicijske banke (slika 1). Investicije v neotipljivi kapital so predstvljale le 26,8 % vseh investicij, ostalo so bile investicije v stroje, opremo, zemljišča. Slovenija tako precej zaostaja za povprečjem EU, kjer investicije v neotipljive resurse predstavljajo 37,9 % vseh investicij.

Investicije v kadre, ki predstavljajo izjemno pomemben del neotipljivega kapitala, prav tako zaostajajo za povprečjem EU. Kot kažejo podatki (slika 1), je Slovenija investirala samo 4,9 % vseh investicij v usposabljanje in izobraževanje, kar je približno polovico toliko kot EU v povprečju (9,6 %).


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije