Prakse

Arhitektura v funkciji izboljšanja delovanja podjetja

Čas branja 10 min

Ljudje na delovnem mestu preživimo približno eno tretjino svojega življenja, zato je primerno delovno okolje ključnega pomena tako za zaposlene kot tudi za podjetje samo – optimizirani delovni procesi in prostori pozitivno vplivajo na produktivnost in zdravje zaposlenih.

Lastnikom podjetij je tako v interesu, da ustvarijo okolje, v katerem se bodo zaposleni dobro počutili, ker je posledično zadovoljstvo zaposlenih višje, manj je bolniških odsotnosti, komunikacija je boljša, ne nazadnje pa se poviša tudi storilnost – in vse to pripomore k boljšim poslovnim rezultatom.

Prilagoditev prostora dejavnosti podjetja

Gašper Demšar, arhitekt in direktor biroja Demšar arhitekti, poudarja, da je pred vsakršno gradnjo ali prenovo poslovnih prostorov potrebno res dobro poznati kulturo in vrednote podjetja, njegovo delovanje, procese, odnose med zaposlenimi in vrsto drugih dejavnikov: »Ni nujno, da je obstoječe stanje dobro, zato se pri oblikovanju arhitekturnih rešitev ne ukvarjamo samo z arhitekturo kot tako, pač pa se poglobimo v DNK svojega naročnika. Čisto na začetku podjetje prosimo, da nam predstavijo svojo poslovno strategijo, vrednote, opise delovnih procesov in zahteve posameznih delovnih mest, nato skupaj z naročnikom izdelamo organigram podjetja, se pogovorimo z vodilnimi kadri, direktorji, vodjami oddelkov in včasih tudi z zaposlenimi. Z arhitekturo namreč nadgrajujemo. Mi ne vzamemo obstoječega stanja in samo arhitekturno polepšamo prostore, pač pa delamo na tem, da dizajn nadgradi in izboljša podjetje v smislu organizacije in poteka delovnih procesov, komunikacije zaposlenih, večje produktivnosti in pripadnosti podjetju …«

Prav zato je težko govoriti o nekih splošnih smernicah in kalupih za gradnjo ali prenovo poslovnih prostorov. Velika napaka je namreč prav to, da podjetje posnema arhitekturo drugega podjetja: »V zadnjem času sta zelo popularna Google in Facebook in marsikdo reče, »dajmo narediti to, kar imajo oni«, z analizo pa jim pokažemo, da se rešitve teh dveh podjetij, ali pa kakšnega tretjega, ne bi dobro obnesle tudi pri njih. Naša naloga je, da seciramo podjetje, njihov način dela in druge karakteristike ter najdemo arhitekturne odgovore za točno določena vprašanja in težave,« pove Miha Maček, arhitekt iz biroja Demšar arhitekti.

Seveda pa lahko vseeno govorimo o trendih današnjega oblikovanja poslovnih prostorov, ki je, ne glede na vse povedano, predvsem oblikovanje odprtih (open space) pisarn. Predvsem zaradi večje zračnosti, prostornosti, pogojev dela, boljšega kontakta in komunikacije med zaposlenimi. Skratka, gre za odmik od ločenih, zaprtih, majhnih, individualnih pisarn: »Kljub dobrim lastnostim tovrstnih rešitev pa še vedno obstaja predsodek o odprtih pisarnah, ki po mojem mnenju izvira iz preteklih eksperimentov t. i. oceanskega tipa pisarn. Potrebno je vedeti, da so današnje open space pisarne bistveno drugačen in naprednejši koncept prostora, kot tradicionalne ›oceanske‹ pisarne,« nadaljuje Maček.

»V zadnjem času sta zelo popularna Google in Facebook in marsikdo reče, ›dajmo narediti to, kar imajo oni‹, z analizo pa jim pokažemo, da se rešitve teh dveh podjetij, ali pa kakšnega tretjega, ne bi dobro obnesle tudi pri njih.«

Arhitektura kot izraz kulture podjetja in blagovne znamke

Ko pomislimo na arhitekturo kot odraz blagovne znamke, poleg vrednot in kulture podjetja najprej pomislimo na logotip in barve v povezavi z njim: »Uporaba barv, ki se pojavljajo v logotipu, je odlična možnost izražanja blagovne znamke in krepitve pripadnosti podjetju s strani zaposlenih. Pri tem ni nujno, da barve logotipa uporabimo na stenah; izražene so lahko v detajlih, kot so stoli, okrasni lonci za rastline, skodelice za kavo in druge malenkosti,« razloži Demšar.

Dober primer izražanja blagovne znamke skozi arhitekturo so skupni prostori Lidla Slovenija. »Skušali smo razbrati, kaj Lidl sporoča svojim javnostim, v kaj verjamejo, in to izraziti skozi arhitekturo. Prostori tako izražajo odprtost, prijaznost in skrb za ljudi ter skupnost, veselje, energičnost in pozitivno naravnanost. Rumena barva, ki prevladuje tudi v Lidlovem logotipu, je odlično umeščena v prostorski koncept in izraža vrednote podjetja. Verjamejo tudi v kakovost in svežino, zato eno steno krasijo zelene lončnice, tovrstnih arhitekturnih izrazov pa je še kar nekaj,« povesta Maček in Demšar.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije