Avivah Wittenberg Cox, 20first: Največji izziv je dejstvo, da živimo v sistemu, zgrajenem v preteklosti
Čas branja 8 minAvivah Wittenberg Cox je direktorica in ustanoviteljica družbe 20first, ki sodeluje z naprednimi globalnimi podjetji pri vzpostavljanju uravnoteženih timov in upravnih odborov ter nadzornih svetov. Je gostujoča predavateljica na prestižnih evropskih šolah, kot sta HC in INSEAD. Redno piše za Harvard Bussines Review. Je tudi ustanoviteljica in častna predsednica PWN Global, Profesionalne mreže žensk. Revija ELLE jo je uvrstila na seznam TOP 40 žensk, ki spreminjajo svet. V Sloveniji jo je gostila konferenca Odličnost managerk. Z njo smo se pogovarjali o večno aktualni temi – uravnoteženi zastopanosti moških in žensk v organizacijah.
V poročilu »Prihodnost dela«, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum januarja 2016, je zapisano, da bo naraščajoča ekonomska moč žensk drastično spremenila globalne trge kot tudi trg dela. V vaši prvi knjigi Why women mean business ste zapisali, da kar 80 % vseh nakupnih odločitev sprejmejo ženske. Kako se bo, po vašem mnenju, to dejstvo odražalo v poslu in managerskih strukturah?
Ženske predstavljajo že 60 % vseh univerzitetno izobraženih ljudi na svetu in se vsak dan močneje vključujejo v svet dela. Delajo več, študirajo več in rezultat tega je, da zaslužijo več in tako postajajo vse bolj vplivne v svetovni ekonomiji. Posamezne države tako poročajo, da zaradi naraščajočega števila žensk na trgu dela več ljudi dela, delajo bolj produktivno ter kot družba dosegajo višji izobrazbeni nivo, kar vse dobro vpliva na njihove ekonomije.
Večina evropskih držav se trudi pridobiti več žensk na ključne managerske položaje kot tudi v nadzorne svete. Zakaj je pomembno, da imamo več žensk na teh položajih?
Dejstvo je, da več kot polovica svetovnega prebivalstva predstavljajo ženske in prav tako je dejstvo, da je več kot polovica najvišje izobraženih žensk, torej je tudi več kot jasno, da je treba talente iskati tudi med ženskami. In vsi si želimo čim več talentov za odločevalsko mizo. Torej je že statistično nemogoče, da bi to dejstvo spregledali. Ženske za odločevalsko mizo ne prinesejo dramatičnih ali revolucionarnih novosti, ampak zlasti in predvsem svoje talente. In polovice svetovnih talentov oz. še malo čez pač ne moremo več ignorirati pri ustvarjanju vzdržne ekonomije.
Kaj pa se pravzaprav spremeni, ko pride več žensk na te odločevalske pozicije?
Raziskave kažejo, da v podjetjih, ki imajo po spolu uravnoteženo sestavo in po spolu uravnotežene vodstvene time, produktivnost narašča hitreje kot v drugih podjetjih, ki tega nimajo. Prav tako hitreje narašča dobiček, donosi na kapital in nasploh se izboljšajo tudi vsi drugi finančni kazalci. Glavna razlika je torej v večji produktivnosti.
To na nek način omenjate tudi v svoji naslednji knjigi How women mean business, ko govorite, da je spolno uravnoteženo vodstvo neposredno povezano z več inovacijami, boljšo poslovno uspešnostjo ter boljšim vodenjem. Nam lahko poveste kakšen konkreten primer?
Kot sem že dejala, svetovne raziskave so jasne, podjetja z uravnoteženim vodstvom, dajejo boljše rezultate. Podjetjem, ki tega ne verjamejo, predlagam, da naredijo notranjo raziskavo med enospolnimi timi ter mešanimi timi in izmerijo njihovo uspešnost in produktivnost. Še vselej znova se je izkazalo, da mešani timi dajejo boljše rezultate. Tovrstna potrditev izhaja tudi iz raziskave MIT-a (Massachusetts Institute of Technology) ki je izšla konec leta 2015. Njihova glavna ugotovitev je, da so mešani timi učinkovitejši in to v vseh tehnoloških panogah.