Intervju

Bernarda Škrabar Damnjanović, mednarodno priznana detektivka: »Absentizem je sistemski problem.«

Čas branja 15 min

Bolniški stalež brez zdravnika, bolniška kot podaljšek dopusta, prisotnost alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu – vse to niso izjeme, ampak realnost, s katero se kadroviki srečujejo vsak dan. Kaj lahko storimo?

V intervjuju z mednarodno priznano detektivko Bernardo Škrabar Damnjanović, direktorico Detektivsko varnostne agencije in eno od govork letošnjega HR&M festivala — slišali jo boste v Areni delovnega prava in Areni zdravega dela — razkrivamo ozadje zlorab, sistemske luknje, ki to omogočajo, in predvsem konkretne rešitve, ki jih lahko podjetja uvedejo še danes.

Bernarda Škrabar Damnjanović, mednarodno priznana detektivka, bo z nami tudi na HR&M festivalu 16. septembra v Ljubljani. Foto: Studio d'OR

Kako pogosto se v Sloveniji srečujete s primeri zlorab bolniških odsotnosti?

Zlorabe bolniških odsotnosti so v Sloveniji bistveno pogostejše, kot si javnost predstavlja. V naši agenciji dnevno izvajamo kontrole (pri katerih obiščemo delavce na domu) in nadzore (kjer delavce opazujemo in ob tem zbiramo dokazno gradivo o kršitvah, predvsem fotografije), kar pomeni, da ne mine dan brez tovrstnih primerov. Glede na to, da je v naši agenciji zaposleno več detektivov, dnevno obravnavamo več primerov hkrati, pri čemer se v času praznikov ali podaljšanih vikendov ter pomladnih ali jesenskih opravil zunaj delež še poveča. Ugotavljamo, da odsotnosti pogosto niso povezane z zdravstvenim stanjem, ampak z namenom podaljšanja prostega časa ali opravkov ter podaljšanja dopustov. V posameznih primerih govorimo celo o večletnih odsotnostih brez objektivnih zdravstvenih razlogov.

Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi, da do zlorab prihaja? Kje vidite največje luknje v sistemu – zakonodaja, praksa, nadzor?

Zlorabe omogočajo predvsem trije dejavniki in sicer je to pomanjkljiva zakonodaja, nedelujoč nadzor in preobremenjenost zdravstvenega sistema. Slovenija nima zgornje časovne omejitve trajanja bolniške, kar pomeni, da lahko posameznik teoretično ostane na bolniški več let. Druga težava, ki se pojavlja, je to, da zdravniki pogosto odobrijo stalež zgolj na podlagi subjektivne ocene bolnika, v zadnjem času kar preko elektronske pošte ali celo aplikacije. Delavca tako sploh ne vidijo, niti ne slišijo. In tretjič nadzor. Ne obstaja učinkovit mehanizem, ki bi sistematično preverjal upravičenost odsotnosti. Pri tem pa delavci, ki zlorabljajo sistem to seveda vedo in dopustnikujejo, medtem, ko pošteni delajo.

Kakšne pa so vaše ugotovitve glede urejanja bolniške na daljavo, ki ga je prinesla korona – da do treh dni bolniške ni potreben obisk zdravnika?

V teoriji je bil namen ukrepa razumljiv, in sicer je šlo za razbremenitev zdravstva ob virozah in prehladih. V praksi pa se je izkazalo, da je odprl vrata številnim zlorabam. Opažamo primere, ko zaposleni preko elektronske pošte ali pa aplikacije zgolj najavijo svojo odsotnost, brez kakršnegakoli stika z zdravnikom. Zdravstvena presoja tako sploh ni izvedena. Imamo primere oseb, ki so v tujini na dopustu in tam »zbolijo«, da si lahko podaljšajo dopust. Drugi navedejo, da jim je slabo, so bili utrujeni ali jih je »opeklo sonce«, zato so si na ta način uredili nekaj dni bolniške, dejansko pa gre za nadomestek dopusta. Ko jih kontroliramo, pa jih ne najdemo doma in pri preverjanju pogosto ugotovimo, da so odpotovali bodisi na morje ali pa kam dlje v tujino. Takšen sistem spodbuja selektivno in nekontrolirano izkoriščanje pravic. Če želimo zagotoviti pravičnost in preprečiti sistemske zlorabe, mora vsaka oblika bolniške odsotnosti temeljiti na objektivni medicinski presoji.

Kdaj lahko podjetje pokliče detektiva in kakšen je postopek?

Delodajalec lahko detektiva najame kadarkoli, tako pri kratkotrajni bolniški odstotnosti, kot pri dolgotrajni, torej od prvega dne dalje. Postopek se začne s pisnim pooblastilom, ki ga podjetje izda detektivu in v katerem se določi obseg, namen preverjanja in opredeli upravičenja. Pomembno je, da to pooblastilo sledi določbam Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2). Detektiv nato v skladu z zakonom opravi bodisi kontrolo bolniškega staleža (obišče delavca na domu) ali pa opravi nadzor, ki pomeni v praksi opazovanje – diskretno, na javno dostopnih mestih, brez poseganja v zasebne prostore. Preverja, ali oseba spoštuje bolniški red: ali je doma v času, ko bi morala biti; ali upošteva navodila zdravnika (na primer mirovanje); ali ne opravlja pridobitne dejavnosti ali fizičnega dela, ki je v nasprotju z razlogom za stalež; in ali se ni brez dovoljenja zdravnika oddaljila iz kraja bivanja.

Zlorabe bolniških odsotnosti so v Sloveniji bistveno pogostejše, kot si javnost predstavlja.

Vsako ugotovitev detektiv dokumentira z zakonito zbranimi fotografijami, video posnetki in časovno natančnimi poročili, ki imajo procesno vrednost v nadaljnjih postopkih. Poročilo se nato preda delodajalcu, ki lahko na tej osnovi sproži nadaljnje postopke – razgovor z zaposlenim, disciplinski postopek, opomin, do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če gre za hujšo kršitev.

Katere ukrepe lahko delodajalci uvedejo, da bi zmanjšali zlorabe absentizma?

Ključen prvi korak je vzpostavitev jasnih notranjih pravilnikov, ki opredeljujejo postopek nadzora bolniških odsotnosti. To vključuje ne samo pravico delodajalca do nadzora, ampak tudi dolžnosti zaposlenega. Te določbe morajo biti jasno zapisane v pogodbah o zaposlitvi, internih aktih in kadrovskih protokolih. Pravna doslednost pri urejanju teh dokumentov je nujna, saj zagotavlja pravno podlago za ukrepanje ob sumih zlorab. Poleg tega podjetjem svetujem, da že preventivno vzpostavijo sodelovanje z usposobljeno detektivsko agencijo z dovolj detektivi, ki bodo lahko nudili 24/7 odzivnost, kar vam bo bistveno, ko delavca recimo na petek popoldan ne bo v izmeno in bo lahko detektivska agencija takoj odreagirala. Ko pride do primera suma, ni časa za iskanje rešitev – takrat je ključno, da imate že vzpostavljeno povezavo z zaupanja vrednim strokovnjakom, ki lahko takoj ukrepa v skladu z zakonom. Sama s svojo ekipo nudim prav takšno podporo – od priprave notranjih pravilnikov, vzpostavitve protokolov za nadzor, do konkretnih preiskav in svetovanja pri nadaljnjih postopkih.

Slovenija nima zgornje časovne omejitve trajanja bolniške, kar pomeni, da lahko posameznik teoretično ostane na bolniški več let, namesto da bi mu uredili invalidsko upokojitev.

Prav tako priporočam oblikovanje rednih analiz odsotnosti, kjer lahko hitro prepoznamo ponavljajoče se vzorce, kot so bolniške pred vikendom, sumljivo visoka odsotnost v določenih oddelkih ali nenadne pogoste kratkotrajne bolniške. Na osnovi takšnih analiz vam lahko pomagamo pripraviti personaliziran sistem za obvladovanje absentizma, prilagojen strukturi vašega podjetja. Nenazadnje, vodstveni kader mora biti ustrezno usposobljen za zgodnje prepoznavanje indikatorjev zlorab. V sodelovanju z naročniki izvajamo tudi ciljno usmerjena izobraževanja, kjer vodjem predstavimo zakonitosti, opozorilne znake in možnosti zakonitega ukrepanja. Gre za celosten pristop, ki dolgoročno krepi notranjo kulturo odgovornosti in varuje delodajalčeve resurse. Če povzamem – z ustrezno pravno podlago, preventivnim sodelovanjem z detektivsko agencijo, rednim spremljanjem odsotnosti in usposabljanjem vodstva lahko bistveno zmanjšate število zlorab in hkrati poskrbite za pošteno in zakonito obravnavo vseh zaposlenih. Ravno v tej smeri nudimo celovite storitve, ki temeljijo na dolgoletni praksi, pravnem znanju in bogatih izkušnjah iz konkretnih postopkov.

Ste v stalnem stiku z detektivi iz tujine – kako se s to problematiko spoprijemajo drugje?

Ena najmočnejših mednarodnih povezav je Council of International Investigatros v ZDA, v kateri sem ena izmed izvršnih direktorjev — kot zanimivost, edina ženska in edina iz EU. Ta združuje več kot 400 preverjenih in certificiranih članov iz celega sveta. 

Opažam pomembne razlike glede preverjanja bolniških odsotnosti. Splošno gledano, ponekod v tujini uporabljajo sistemsko in strukturirano preverjanje bolniških odsotnosti z jasno določenimi vlogami zdravnikov, delodajalcev, detektivov in zavarovalnic, kar je učinkovitejši model od trenutne slovenske prakse.

Lahko delite kakšen primer dobre prakse iz tujine, ki bi ga lahko preslikali v Slovenijo?

Sistemi preverjanja bolniških se v posameznih državah močno razlikujejo. Kljub razlikam izstopajo nekateri skupni elementi, ki veljajo za dobre prakse, in sicer transparentna pravila v obliki jasno opredeljenih pogojev in postopkov za javljanje bolezni ter zahteve po dokumentaciji. 

Na primer, marsikje je zakonsko določeno, kdaj mora delavec predložiti potrdilo. Pomembna je možnost neodvisne strokovne ocene glede delazmožnosti. Dobre prakse ne določajo zgolj ukrepov proti zlorabam, ampak tudi podporo obolelim pri ponovni vrnitvi na delo. Seveda je tudi pomembno, da se dosledno varuje zasebnost zdravstvenih podatkov. V tujini sistemi preverjanja bolniških odsotnosti kažejo na nujnost jasno opredeljenih pravil, kdo lahko izvaja nadzor in na kakšen način. Vztrajam pri tem, da smo v Sloveniji to zaradi izobrazbe, usposobljenosti in izkušenj lahko samo detektivi.

Če želimo zagotoviti pravičnost in preprečiti sistemske zlorabe, mora vsaka oblika bolniške odsotnosti temeljiti na objektivni medicinski presoji.

Dobre prakse v državah, kot so Nemčija, Avstrija in Nizozemska, dokazujejo pomen strokovnosti, neodvisnosti in zakonitosti izvajalcev nadzora. V Sloveniji že obstaja specializiran in urejen okvir – Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2), ki natančno opredeljuje pravice in dolžnosti detektivov pri preverjanju bolniških zlorab. Detektivi imajo potrebna pooblastila, ustrezno licenco in izobrazbo, kar zagotavlja strokoven in zakonit nadzor. V primeru suma zlorabe je tako pomembno vključiti detektive. Takšna praksa bi bila podobna nemškemu modelu, kjer imajo specializirane službe in preiskovalci jasno določene pristojnosti, kar zagotavlja pravno varnost in učinkovitost. Ključno je, da vsak nadzor temelji na zakonsko jasnih pogojih in strokovnih standardih.

Kakšne rešitve predlagate – tako s strani zakonodaje kot podjetij?

Z vidika zakonodaje je nujno, da Slovenija čim prej uvede zgornjo časovno mejo trajanja bolniškega staleža, podobno kot večina držav EU. Obenem bi bilo treba pospešiti invalidske postopke. Trenutno imamo primere, kjer posamezniki že več kot pet let prejemajo bolniško nadomestilo, ne da bi se njihovo zdravstveno stanje formalno razčistilo. Takšne anomalije destabilizirajo zavarovalni sistem in spodbujajo zlorabe.

Zakonodaja bi morala tudi jasneje urediti, kdo sme izvajati nadzor nad bolniško odsotnostjo. Danes imamo še vedno primere, kjer delodajalci brez pravne osnove pošiljajo na teren varnostnike ali kadrovike, kar je nezakonito pravic. Zato zagovarjam, da je nadzor bolniške lahko zakonito izvaja zgolj pooblaščeni detektiv, ki ima to zakonsko pravico v lex specialis. 

Na ravni podjetij pa priporočam več proaktivnosti – ne šele takrat, ko pride do zlorabe. To pomeni vzpostavitev internih pravilnikov, redno spremljanje odsotnosti s pomočjo statistik in algoritmov, ter oblikovanje sodelovanj z detektivsko agencijo že vnaprej. Pomembno je, da imajo delodajalci pripravljene odzivne protokole, ki jih lahko hitro aktivirajo, ko se pojavijo sumi. V tej fazi pogosto sodelujemo s podjetji – pomagam jim pri vzpostavitvi sistemske zaščite, ki je hkrati zakonita, učinkovita in transparentna.

Le s kombinacijo sistemske zakonodajne ureditve in operativne pripravljenosti podjetij bomo lahko zmanjšali zlorabe in zaščitili tudi tiste zaposlene, ki so resnično bolni in potrebujejo odsotnost.

Drugo področje, kjer prav tako delujete in opažate težave, so alkohol in prepovedane droge na delovnem mestu – koliko je tega v praksi in zakaj so droge večji izziv?

V praksi je prisotnost alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu bistveno večja, kot si upamo priznati – gre za tiho tveganje, ki ima lahko resne posledice za varnost, učinkovitost in ugled organizacije. Podatki iz naših preiskav kažejo, da se zlasti v določenih sektorjih – gradbeništvu, transportu, industriji, pa tudi v javnem sektorju – pojavljajo primeri, kjer so zaposleni pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog med delovnim časom. Tega je več, kot kažejo uradne statistike, saj večina primerov ostane nezaznana ali pa jih delodajalci pometejo pod preprogo.

Prepovedane droge predstavljajo še posebej velik izziv zato, ker so težje zaznavne in ker podjetja tega področja pogosto sploh nimajo urejenega v internih aktih. Testiranje na prepovedane droge je pravno in postopkovno zahtevnejše kot testiranje na alkohol. Poleg tega delodajalci pogosto nimajo orodij, da bi testiranje izvedli zakonito in dokazno veljavno – in prav tu nastopimo mi.

Z ekipo smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo sistemizirali postopek testiranja na prepovedane droge. Naša metoda vključuje zakonito izvedbo postopka, ustrezno dokumentacijo in podporo delodajalcu v morebitnih delovno-pravnih postopkih. Vzpostavili smo model, kjer lahko delodajalec učinkovito zaščiti svojo organizacijo pred tveganji, obenem pa spoštuje pravice delavcev.

Posebej opozarjam, da zaposleni pod vplivom prepovedanih substanc niso le pravno tveganje, temveč tudi varnostna grožnja – sebi, sodelavcem in tretjim osebam. Zato to področje zahteva resno obravnavo, celovito ureditev v internih aktih in jasno ničelno toleranco, ki se odraža tudi v vsakdanji praksi.

Kakšna je razlika v regulaciji alkohola in prepovedanih drog znotraj podjetij?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 51. členu jasno določa, da delavec ne sme delati ali biti prisoten na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih substanc. V praksi pa opažamo, da je regulacija alkohola bistveno bolje urejena – večina podjetij ima vsaj osnovne protokole za ugotavljanje alkoholiziranosti (npr. uporabo alkotesta, evidentiranje, začasno odstranitev z delovnega mesta). Izvedba je enostavna, sodna praksa pa je na tem področju že dobro vzpostavljena.

Ko govorimo o prepovedanih drogah, je slika bistveno drugačna. Večina podjetij nima internih aktov, ki bi omogočali hitro, zakonito in postopkovno korektno testiranje zaposlenih na prisotnost prepovedanih drog. Testiranje je dražje, kompleksnejše in pravno bolj občutljivo. Poleg tega sodna praksa še ni dorečena, zato delodajalci pogosto ne vedo, kako se pravilno lotiti ugotavljanja prisotnosti prepovedanih drog. Pri testiranju na prepovedane droge mora biti natančno določen postopek in tukaj vstopimo mi, kot specializirana detektivska agencija. Čeprav zakon obravnava alkohol in droge enako – kot prepovedane substance v delovnem okolju – je praksa pri drogah bistveno manj razvita. Ravno zato si prizadevamo podjetjem pomagati pri oblikovanju internih aktov in pri zakoniti izvedbi testiranj, da se izognejo pravnim pastem in zaščitijo svojo organizacijo.

Bi lahko delodajalci naredili več? In kako?

Delodajalci lahko naredijo bistveno več – predvsem na področju preventive, postopkovne pripravljenosti in zakonitega ukrepanja. Prvi korak je, da se zavedajo, da področje prisotnosti alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu ni samo osebna težava zaposlenih, temveč varnostno, pravno in poslovno tveganje za celotno organizacijo.

Kaj konkretno lahko naredijo:

  1. Vzpostavijo jasne interne akte in pravilnike, ki določajo ničelno toleranco do zlorabe alkohola in prepovedanih drog ter predpisujejo postopek ukrepanja. Ti dokumenti morajo natančno opredeljevati način testiranja, kriterije za začasno odstranitev z dela in možnosti sankcioniranja.
  2. Usposobijo kadrovske in vodstvene kadre, da prepoznajo vedenjske znake, ki lahko kažejo na prisotnost substanc – motnje v koncentraciji, hitre spremembe razpoloženja, fizična nestabilnost, vonj, itd. Usposobljen kader lahko pravočasno zazna tveganje in ukrepa, še preden pride do nesreče ali hujšega incidenta.
  3. Vzpostavijo sodelovanje z usposobljeno detektivsko agencija, ki lahko zakonito, hitro in profesionalno, 24/7, izvede testiranje. 
  4. Uvedejo preventivne ukrepe, kot so redna ozaveščanja, svetovanja ali testiranja ob vključevanju v tvegane delovne procese. Pomembno je, da zaposleni vedo, da obstajajo posledice, a hkrati tudi podpora za tiste, ki se soočajo z zasvojenostjo.

Skratka – odgovorno podjetje ne čaka na incident. Ustvari sistem, kjer so tveganja pravočasno zaznana, odzivi jasni in postopki zakoniti. In prav pri tem smo z dolgoletnimi izkušnjami in specializiranimi storitvami zanesljiv partner pri implementaciji takšnih rešitev.

Če bi imeli možnost predlagati eno spremembo zakona, ki bi najbolj pomagala pri zmanjšanju zlorab, katera bi bila to?

Če bi imela možnost predlagati eno samo spremembo zakona, ki bi imela največji vpliv na zmanjšanje zlorab bolniških odsotnosti, bi uvedla obvezno zgornjo časovno mejo trajanja bolniškega staleža, po kateri bi bilo nujno sprožiti invalidski postopek. Poleg tega bi državi priporočila, naj za preverjanje upravičenosti bolniških odsotnosti sistemsko angažira detektive, saj gre za visoko usposobljene strokovnjake s preverjenimi kompetencami in dolgoletno tradicijo, ki že od leta 1994 v Sloveniji učinkovito odkrivamo in preprečujemo zlorabe na tem področju. To bi zagotovilo strokoven, neodvisen in zakonit nadzor ter bistveno izboljšalo učinkovitost sistema.

Predlagana sprememba bi uvedla določeno zgornjo mejo bolniškega staleža, po katerem bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje sprožiti uradni postopek za ugotavljanje delazmožnosti oziroma nadaljevanje nadomestila le v utemeljenih, strokovno potrjenih primerih. To bi preprečilo umetno podaljševanje odsotnosti, zmanjšalo finančne zlorabe in uvedlo večjo odgovornost vseh v verigi – zdravnikov, zavarovalnice in zavarovanca. Kratkotrajne bolniške pa bi ustrezno nadzirali z detektivi in tako bistveno zmanjšali zlorabe na tem področju. S takšno rešitvijo bi razbremenili sistem, zaščitili tiste, ki bolniško resnično potrebujejo, in zaprli vrata manipulacijam, ki izkrivljajo pravičnost sistema.

Kakšno sporočilo bi poslali HR-ovcem, ki se vsak dan ukvarjajo z ljudmi – tudi v najtežjih situacijah?

Bodite srce in hrbtenica organizacije hkrati. Vzpostavite kulturo spoštovanja, a ne tolerirajte zlorab. Ne bojte se ukrepati – z zakonitimi in strokovno podprtimi ukrepi lahko zaščitite tako poštene zaposlene kot celoten sistem. In nikoli ne pozabite, če sumite, da nekaj ni v redu, imate na voljo ustrezne strokovnjake, ki vam lahko to zakonito, strokovno in hitro preverijo.  

Ne bojte se uporabljati vseh zakonitih orodij, ki so vam na voljo – vključno z detektivsko agencijo, ko je to potrebno. 

HR-ovcem bi poslala jasno in iskreno sporočilo: vaša vloga je ključna – vi ste tisti, ki vsak dan nosite odgovornost za ravnovesje med skrbjo za ljudi in zaščito sistema. Ne podcenjujte svojega vpliva. Vi ste tisti, ki lahko z jasnimi pravili, pravočasnim ukrepanjem in strokovnim znanjem ustvarjate kulturo zaupanja, hkrati pa postavljate meje.

Ne bojte se uporabljati vseh zakonitih orodij, ki so vam na voljo, vključno z detektivsko agencijo, ko je to potrebno. Zlorabe so sistemski problem, ki vpliva na vse zaposlene. Pošten sistem varuje tudi tiste, ki bolniško res potrebujejo.

Bodite dosledni, a človeški. Empatični, a odločeni. In nikoli ne pozabite – z znanjem, pravnim okvirjem in pogumom lahko uresničite tisto, kar vsi potrebujemo: pravičen, varen in odgovoren delovni prostor.

Bernarda Škrabar Damnjanović bo z nami tudi na HR&M festivalu. Pridružite se nam tudi vi - 16. september 2025, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije