Z duševnimi težavami naj bi se soočala kar tretjina zaposlenih. Pojavlja se vprašanje, ali gre v ozadju tega za sodoben način dela in s tem povezane delovne zahteve.1 Ena takšnih je izmensko delo, ki postaja vse pogostejše.2 Brez njega si težko predstavljamo sodoben način življenja, saj omogoča kontinuirano dostopnost storitev, kot so zdravstvo, promet, javna varnost.3,4

Izvedeli boste:
Zakaj je izmensko delo eden najmočnejših dejavnikov tveganja za duševno in fizično zdravje zaposlenih.
Kako izmensko delo vpliva na cirkadiani ritem, spanec, počutje, učinkovitost in odnose.
Kaj lahko naredijo organizacije in posamezniki, da ublažijo njegove negativne učinke – od higiene spanja in prilagoditve urnikov do sistemske podpore.

Medtem ko klasičen delavnik poteka med 8.-9. uro zjutraj in 15.-17. uro, od ponedeljka do petka, kar 27 % populacije dela v izmenah.5 Izmensko delo označujejo vsa dela, ki jih zaposleni opravljajo izven standardnih ur in delovnih dni ter izven 8-urnega delavnika. 

Sem sodi delo ob vikendih, delo, ki poteka več kot 8 ur, ne-rotacijske izmene (urnik dela je razdeljen na več izmen, kjer zaposleni delajo ob vedno istih izmenah) ter rotacijske izmene (zaposleni menjavajo izmene), fiksno turnusno delo (izmene se izmenjujejo, delo pa se konča in začne po enakem urniku: npr. najprej zaposleni opravi 12 ur dnevne izmene, nato 12 ur nočne, sledita 2 prosta dneva), turnus brez predvidljivega urnika (npr. v zdravstvu).4

Cirkadiani sistem — ključen mehanizem pri izmenskem delu 

Izmensko delo ni običajno in od zaposlenega zahteva spremenjeno rutino spanja. To vodi do motenj v t. i. cirkadianem ritmu. To je naš notranji biološki ritem, ki uravnava različne fiziološke sisteme (metabolizem, imunski istem, ritem spanja in budnosti). Glede na svetlobo je sinhroniziran na 24- urno ritmičnost – podnevi, ko je svetloba na višku, nam cirkadiani ritem narekuje, da smo budni; ponoči, ko je tema, pa nam narekuje, da počivamo, spimo. S tem sinhronizira vse fiziološke sisteme in naše vedenje, da delujejo usklajeno. 

Slika je simbolična. Foto: Depositphotos

Delo izmenskih delavcev ne poteka po običajnem urniku, zato je vedenje teh zaposlenih neskladno s cirkadinim ritmom, kar zmoti njegovo delovanje in poruši delovanje fizioloških procesov. To prisili naše notranje sisteme, da se skušajo na to vedenje prilagoditi. 

Najmanj težav imajo zaposleni s fiksnim izmenskim delom. Kljub drugačnemu vzorcu spanja se njihov organizem zaradi stalnosti tega vzorca lažje prilagodi.

Vendar se cirkadini ritem na te spremembe prilagaja precej počasi. Npr. pri nočnih delavcih se zjutraj izločajo velike ravni melatonina (hormon spanja), ki bi se mogel tik pred spanjem in sredi noči.4,5,6 Najmanj težav imajo zaposleni s fiksnim izmenskim delom. Kljub drugačnemu vzorcu spanja se njihov organizem zaradi stalnosti tega vzorca lažje prilagodi. Kljub temu se v prostih dneh pogosto vračajo v običajen ritem, kar dodatno obremenjuje cirkadiani sistem.5 Verjetno si ni težko predstavljati, da porušenje tega sistema prinaša s seboj (negativne) posledice.3 Od tega pa je odvisno, koliko je zaposleni sposoben obvladovati izmensko delo.2

Zaradi narave dela morajo spanje ves čas prilagajati, njihova glavna pritožba pa je pomanjkanje spanja. Spremembe v spanju vodijo do negativnih posledic, oziroma se te še ojačajo, saj je spanje povezano s praktično vsemi procesi v našem telesu.4 Izmensko delo zmoti razmerje med časom, ko so budni, in časom, ko spijo – torej cirkadiano regulacijo. 

Ko je zaposleni zaradi izmenskega dela buden (npr. ponoči), so signali za budnost šibki, zaradi česar so zaposleni takrat zaspani. Ko pa bi lahko zaposleni zaspal (npr. sredi dneva), pa cirkadilani ritem sporoča, da se mora zbuditi. Pri dnevnih izmenah zaposleni skušajo kompenzirati zgodnje vstajanje s popoldanskimi počitki, vendar jih pri tem ovirajo socialne aktivnosti. Zaradi tega imajo izmenski delavci kratke, do 4 ure dolge, in fragmentirane spance, plitek spanec, težko zaspijo. Soočajo se z nespečnostjo, dnevno zaspanostjo (v nočnih izmenah je ta najvišja), neučinkovitim spanjem (za 20 % manj spanca), slabšim počitkom v prostih dneh. To prinaša negativne posledice oz. tveganje za fizično in duševno zdravje.3,4,5,6 

Logično, pomanjkanje spanja negativno vpliva na spreminjanje cirkadianega ritma.5 Na primer, raziskava na medicinskih sestrah in tovarniških delavcih je pokazala, da imajo slabši, krajši spanec, težje zaspijo, imajo težave z nespečnostjo, pri čemer so te težave večje pri rotacijskih izmenah. 

Izmenski delavci skušajo pomanjkanje spanja kompenzirati s počitki, vendar so kljub temu manj spočiti.

Izmenski delavci skušajo pomanjkanje spanja kompenzirati s počitki, vendar so kljub temu manj spočiti. Pogosto pri tem uporabljajo različne substance (prekomerne količine alkohola, kofeina, drog, cigaretov itd.), da lažje otanejo budni. Vendar pa njihovo prekomerno uživanje predstavlja tveganje za še večjo utrujenost, zaspanost, napake pri delu, izgorelost itd. S časom se znajdejo v začaranem krogu med izgubo spanja in slabim dnevnim funkcioniranjem — pomanjkanje/poslabšanje enega vodi v pomanjkanje/poslabšanje drugega.3

Duševno zdravje in izmensko delo