Pravo in davki

Bolniška in dopust ne gresta skupaj: ZZZS pojasnjuje predčasno vrnitev, delo med staležem in obračun plače

Čas branja 5 min

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) posredoval dodatna pojasnila o štirih situacijah, ki v kadrovskih službah in računovodstvih pogosto odpirajo vprašanja: kdaj lahko zaposleni bolniški stalež konča prej, kot je določil imenovani zdravnik, ali lahko med bolniško izrabi letni dopust, ali sme vmes občasno delati in kako obračunati plačo, ko je bolniška odobrena za nazaj. GZS jih je 12. novembra 2026 objavila v celoti.

Freepik
Slika je simbolična. Foto: Freepik (Foto: Freepik)

Pojasnila se nanašajo na bolniške staleže, o katerih je odločil imenovani zdravnik ZZZS (ali zdravstvena komisija kot pritožbena instanca), torej na daljše odsotnosti, ko o nadaljnji zadržanosti od dela ne odloča več le osebni zdravnik. Prihajajo v letu, v katerem so se pravila glede bolniške odsotnosti zaostrila: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki velja od 27. decembra 2025, med drugim na novo ureja odvzem nadomestila, navodila o ravnanju med staležem in laično kontrolo.

Predčasna vrnitev na delo: brez nove odločbe, a le s soglasjem vseh treh

Če se zdravstveno stanje zaposlenega izboljša in se želi vrniti na delo pred iztekom obdobja, ki ga je določil imenovani zdravnik, nova odločba ni vedno potrebna. Pogoj so trije pritrdilni odgovori: zaposleni in delodajalec s predčasno vrnitvijo soglašata, osebni zdravnik pa oceni, da zdravstveno stanje to dopušča. V tem primeru osebni zdravnik čim prej izda elektronski bolniški list (eBOL) z datumom zaključka staleža, ki ustreza dejanski odsotnosti.

Enako velja, kadar zaposleni, ki po odločbi dela skrajšan delovni čas, želi delati več ur na dan. ZZZS navaja primer zaposlenega s polnim delovnim časom, ki mora po odločbi delati štiri ure na dan, zdaj pa bi lahko delal šest. Osebni zdravnik v tem primeru v eBOL vpiše večji dnevni obseg delovne zmožnosti.

Delodajalec soglasje poda pisno, z dopisom ali po elektronski pošti. Osebnemu zdravniku ga posreduje zaposleni ali, po predhodni uskladitvi z njim, delodajalec sam.

Kadar delodajalec ne soglaša, pot ostaja, vendar je daljša. Osebni zdravnik mora imenovanemu zdravniku poslati nov elektronski predlog (ePIZ) in v njem utemeljiti, zakaj meni, da se je stanje izboljšalo. Odločitev imenovanega zdravnika v tem primeru velja le za naprej.

Za delodajalca je pomembna finančna posledica, na katero ZZZS opozarja posebej. Če bo zaposleni po predčasno zaključenem staležu – s soglasjem delodajalca ali brez njega – zaradi istega zdravstvenega stanja znova potreboval bolniško, bo to štelo kot nov prvi dan zadržanosti od dela. Nadomestilo plače bo tako prvih 30 delovnih dni znova v breme delodajalca. Soglasje k predčasni vrnitvi torej ni zgolj formalnost, temveč tudi odločitev o možnem strošku.

Letni dopust ni izhod iz bolniške

Zaključek staleža, o katerem je odločil imenovani zdravnik, zgolj zato, da bi zaposleni izrabil letni dopust, ni dopusten. Imenovani zdravnik o začasni nezmožnosti za delo odloča izključno glede na zdravstveno stanje; dopust ni razlog, zaradi katerega bi lahko svojo odločitev spremenil. Stalež bi lahko zaključil le, če bi ugotovil, da je zaposleni za delo zmožen.

Zaposleni v času odobrenega staleža tudi ne more koristiti letnega dopusta. ZZZS pojasnjuje, da gre za dve različni pravici z različnim namenom: letni dopust je pravica iz delovnega razmerja, namenjena počitku ter obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti, in ga ureja delovnopravna zakonodaja.

Posebej je izpostavljeno potovanje v tujino. Odhod v tujino med staležem zaradi izrabe dopusta ni dovoljen. Zaposleni lahko med staležem odide v drug kraj v Sloveniji, vendar le, če je to skladno z navodilom o ravnanju v odločbi imenovanega zdravnika oziroma z elektronskim navodilom o ravnanju (eNR), ki ga izda osebni zdravnik, če se je stanje po izdaji odločbe spremenilo.

»Ko se počuti bolje« – občasno delo med staležem ni mogoče

Vprašanje, ali lahko zaposleni med staležem občasno pride na delo, kadar se počuti bolje, ima jasen odgovor: ne. Kdor med staležem, odobrenim z odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, opravlja pridobitno delo, je po drugem odstavku 18. člena ZDIUPZ sankcioniran z odvzemom nadomestila. ZZZS bo od zaposlenega neposredno zahteval neto nadomestilo, do katerega bi bil upravičen v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, za obdobje od dneva ugotovljene kršitve do konca staleža, vendar ne dlje kot 30 dni.

Pojasnilo je odgovor na vprašanje o delu pri lastnem delodajalcu, zato je pomembno tudi za vodje. Dobronamerna prošnja, naj zaposleni med bolniško »le na hitro« pomaga pri nujni nalogi, ga lahko izpostavi finančni sankciji. Zakonita alternativa sta predčasna vrnitev ali povečanje obsega dela po postopku, opisanem zgoraj.

Bolniška, odobrena za nazaj: za delovne dni plača, ne nadomestilo

Zadnje pojasnilo obravnava zapleten, a ne redek primer. Imenovani zdravnik je zaposlenemu stalež zaključil, ta se je pritožil, do odločitve zdravstvene komisije pa je ravnal po odločbi in delal. Komisija mu je nato stalež odobrila tudi za obdobje, ko je dejansko delal.

Osebni zdravnik v takem primeru izda eBOL za celotno obdobje zadržanosti, določeno z obema odločbama, prvi dan neprekinjene zadržanosti pa ostane nespremenjen. Dni, ko je zaposleni delal, iz eBOL ne izloči.

Dejansko opravljeno delo mora pri obračunu upoštevati delodajalec. Za dneve, ko je zaposleni delal, mu po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada plača, nadomestilo plače pa le za čas odsotnosti. Za te dneve delodajalec pri ZZZS ne sme uveljavljati refundacije nadomestila, saj bi to po navedbah ZZZS pomenilo neupravičeno obogatitev iz javnih sredstev.

Za refundacijo delodajalec pripravi ločene obračune za posamezna obdobja dejanske zadržanosti, vsakič s pravilnim delovnim koledarjem. Dni, ko je zaposleni delal, ne sme označiti kot nedelovne, da je pravilno prikazana celomesečna delovna obveznost. En eBOL tako služi za več obračunov; pri vsakem, ki zajema krajše obdobje od navedenega na eBOL, delodajalec doda kratko opombo, na primer: »V obdobju od ___ do ___ je delavec delal.«

Viri:

Oznake:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije