Zgolj zaposleni, ki občutijo namen in pomen svojega dela, bodo dolgoročno motivirani. Negativni učniki nezaznavanja pomena pri delu vas stanejo – vodijo v izgorelost, apatijo, odtujenost od dela in v nižjo produktivnost.

Naj bo takoj na začetku bralcu jasno, da je beseda »pomenskost«, izbrana premišljeno. Prevod meaningfulness je odvisen od konteksta in včasih je težko najti najbolj ustrezen prevod, kot na primer pri self in »jaz«. Največkrat sicer lahko zasledimo prevod »smisel« ali »osmišljanje« a sva se na koncu odločila, kot sva se. Naj bo to kot provokacija za bralca.

Notranja motivacija in psihologija pomenskosti dela

Motivacija v psihologiji dela in organizaciji pomeni vse sile, ki izhajajo iz nas ali pa zunaj nas, ki vplivajo na usmeritev, aktivacijo, moč in trajanje različnih posameznikovih dejanj v organizacijskem okolju. Gre za kognitivne, vedenjske in čustvene procese, ki se nanašajo na določen izbran ali postavljen cilj. Cilji predstavljajo vnaprej zamišljene rezultate in želene učinke, ki so urejeni v hierarhiji in se spreminjajo čez čas, glede na stalno spreminjajoče se situacije in odnose. Na temo motivacije na delovnem mestu obstaja že ogromno zbranega raziskovalnega dela,1 od Maslowove temeljne teorije v sredini dvajsetega stoletja ter vse do danes, ko vplive na motivacijo in njene oblike ter učinke raziskovalci postavljajo v sodobno okolje. Tako v praksi, kot v akademskem svetu je zaznati veliko nestrinjanj o tem, kaj je tista prava, najboljša motivacija, še posebno v času popularnih generacijskih razlik. Naj umestiva pomenskost dela z nekaj bolj znanimi zasnovami.

Med aktualnejšimi zasnovami v teorijah motivacije in vodenja je opolnomočenje (ang. »empowerment«) zaposlenih. Raziskovalci so elemente tega močnega vira aktivnosti že konec prejšnjega stoletja obravnavali kot rezultat notranje motivacije2 in je bistven element številnih naprednih teorij vodenja, kot je avtentično vodenje. Avtorji govorijo kot o »pull of the task« in ne »push of management«, saj zaposleni opravljajo svoje aktivnosti na delovnem mestu zato, ker v njih vidijo smisel, so motivirani ter doživljajo, da je delo, ki ga opravljajo, pomembno, ima vrednost in pomen. Pri tem predstavlja pomenskost dela bistveno psihološko komponento notranje motivacije. Ker izhaja iz posameznika, je notranje motiviran, da vloži potreben trud, ne glede na zunanje vplive ali nagrade. Tak zaposleni potrebuje manj nadzora (korenčka in palice), ima samokontrolo pri doseganju ciljev, visoko prožnost, ko naleti na ovire in ohranja motiviranost za delo. Po raziskavah, ki so jih izvedli pri Society for Human Resource Management, so ugotovili, da je pomenskost dela v samem vrhu vplivov, ki prispevajo k zadovoljstvu pri delu. Pomenskost dela opredeljujejo kot globoko notranjo motivacijo (celo pogoj zanjo) in predstavlja posamezniku pomen dela, ki ga opravlja. Morda se zdi prejšnji stavek kar preveč trivialen in samoumeven, vendar raziskovalci pripisujejo temu psihološkemu fenomenu vedno večji vpliv na pozitivne organizacijske učinke in dobrobit zaposlenih.3

Kaj pravzaprav pomeni doživljanje pomenskosti dela?