Delo na daljavo in duševno zdravje zaposlenih
Čas branja 11 minRazvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je na delovna mesta zaposlenim prinesel večjo avtonomijo pri organizaciji dela, delovnega časa ter prostora.1Ta prilagodljivost nedvomno prinaša številne koristi za dobro počutje zaposlenih, vendar pa s sabo nosi tudi skrite pasti. Poglejmo, katere.
Izvedeli boste:
Razloge za visoko priljubljenost dela na daljavo med zaposlenimi.
Blagodejne in negativne učinke dela na daljavo za duševno zdravje zaposlenih.
Priporočila in smernice, kako lahko HR podpre duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih pri delu na daljavo.
Delo na daljavo lahko počasi in neopazno para duševno zdravje zaposlenih.2 Za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu je zato smiselno, da vodje in kadroviki postavijo ustrezne okvirje pri načrtovanju dela na daljavo in zaposlene ustrezno podprejo.
Evolucija in priljubljenost dela na daljavo
Razvoj dela na daljavo poteka sočasno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo že vrsto let. Ta oblika dela je postala priljubljena že med naftno krizo v 70. letih, ko so Združene države Amerike ugotovile, da jim ne bi bilo treba uvažati nafte, če bi vsak sedmi delavec delal od doma. Aktivneje pa se je delo na daljavo začelo razvijati proti koncu 90. let, saj so takrat računalniki in mobilni telefoni postali dostopnejši.4 Kljub temu pa se je delo na daljavo v ospredje pomaknilo šele med pandemijo COVID-19, ko so omejitve gibanja mnoge prisilile k delu od doma.
Pred pandemijo je polni delovni čas v Združenih državah Amerike na daljavo opravljalo manj kot 6 % zaposlenih, v letu 2020 pa je ta delež narasel na več kot tretjino.2Prav tako je takrat delo na daljavo postalo bolj razširjeno v Evropi.4 Od ponovnega odpiranja držav pa vse do lanskega leta se je obseg dela na daljavo ponovno zmanjšal na eno petino, vendar so številne organizacije ohranile vsaj neko obliko tega načina dela. Veliko podjetij je zaposlenim še naprej omogočalo, da trajno delajo izven pisarne, še več pa jih je sprejelo hibridni model, pri katerem zaposleni del tedna preživijo v pisarni, preostali čas pa delajo od doma.3, 6
Generacija Z je posebej naklonjena delu na daljavo zaradi digitalne povezanosti, pri čemer pa je ključna prilagoditev obsega dela glede na preference zaposlenih.
Zaposleni so na splošno naklonjeni takemu načinu dela. Kar 98 % zaposlenih je v Forbesovi anketi izrazilo željo, da bi delali na daljavo, vsaj občasno.3V globalni raziskavi, ki jo je septembra 2023 izvedlo podjetje Leesman in vključuje 2.428 delavcev, pa je 94 % anketirancev izrazilo željo po hibridnem načinu dela. Podatki iz novembra 2023, ki zajemajo 141.793 delavcev v Združenih državah Amerike, prav tako kažejo, da si zaposleni želijo delati od doma v povprečju 2,75 dni na teden, kar je približno le pol dneva več, kot si tega želijo delodajalci.4 Pri tem je mogoče opaziti, da je generacija Z še posebej naklonjena delu na daljavo, saj je odrasla ob tehnologiji in je vajena digitalne povezanosti.Starostna skupina, ki najpogosteje dela na daljavo, so ravno posamezniki, stari med 24 in 35 let. Znotraj te demografske skupine jih 39 % dela na daljavo polni delovni čas, 25 % pa delno.3
Zakaj je delo na daljavo tako priljubljeno? Ena izmed glavnih prednosti, ki postavlja delo na daljavo tako visoko na lestvico priljubljenosti, je po poročanju zaposlenih predvsem fleksibilnost. Podatki kažejo, da postaja zaposlenim na delovnem mestu vse bolj pomemben občutek avtonomije in možnost organiziranja delovnega časa okoli osebnih obveznosti. To pa je pomembna prednost, ki vodi do boljše usklajenosti med delom in zasebnim življenjem ter večjega zadovoljstva pri delu in nenazadnje tudi v zasebnem življenju.3 |
Blagodejni učinki na duševno zdravje zaposlenih
Zaposleni, ki delajo na daljavo, v večini poročajo o večjem zadovoljstvu z življenjem, saj jim to omogoča številne blagodejne učinke, ki skupaj prispevajo k splošnemu boljšemu počutju8: