Delovna mesta in veščine za zeleni prehod
Čas branja 10 minPrehod v nizkoogljično družbo zahteva razvoj zelenih veščin in zelenih delovnih mest. Podjetja morajo pri trajnostni transformaciji svojega poslovanja razmišljati tudi o tem, kakšne veščine in spretnosti potrebujejo njihovi zaposleni, da bodo lahko uspešno prispevali k zelenemu prehodu.
Trajnostne smernice, kot jih narekujejo strateški dokumenti na nacionalni in EU ravni ter reforme, ki tem smernicam sledijo, imajo velik vpliv na poslovni svet. Ta zaradi zagotavljanja skladnosti z regulatornim okvirom, pa tudi zaradi razumevanja svoje ključne vloge v zelenem prehodu, sledi javnim pobudam za bolj trajnostno naravnano družbo. Razvoj konceptov zelenih delovnih mest in zelenih kompetenc oz. veščin v tem okviru za podjetja predstavlja eno izmed ključnih priložnosti za bolj oprijemljiv in ciljno usmerjen pristop k »ozelenitvi« gospodarstva in industrije preko merljivih kriterijev in kazalcev. Podobno kot pri digitalnem razvoju bodo zelena delovna mesta in veščine v prihodnjih letih namreč nadomestila številna tradicionalna delovna mesta, hkrati pa se z »zelenitvijo« gospodarstva že razvijajo novi sektorji in poklici. Prav zato je ključno razumeti, kaj zelena delovna mesta in veščine so ter kako lahko njihov skrben razvoj in strateška umestitev v prav vsaki organizaciji prispeva k njenemu zelenemu prehodu ter tudi k uspešnemu in konkurenčnemu poslovanju.
Kaj sploh so zelene veščine in delovna mesta?
Zelene veščine in tudi zelena miselnost bodo nujno potrebne za spopadanje z različnimi okoljskimi izzivi, pa tudi za uresničitev poslovnih priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod. Kot zelene veščine prepoznavamo tehnične veščine ter ostala znanja, obnašanje in sposobnosti, ki so potrebne za soočanje z okoljskimi izzivi, predvsem v okviru treh tematskih sklopov: narava in biodiverziteta, podnebne spremembe in razogljičenje ter zmanjšanje odpadkov in onesnaženja. Za zelena delovna mesta so še posebej pomembne inženirske in tehnične veščine, znanstvenoraziskovalno veščine, veščine operativnega upravljanja ter veščine spremljanja/nadzora, vedno bolj pa tudi nekatere mehke veščine, kot so kreativnost, prilagodljivost, odpornost in empatija.
Zelene veščine so človeški kapital, ki bo poganjal zeleni prehod.
Zelene veščine so torej veščine, ki jih potrebujejo zaposleni na zelenih delovnih mestih. Danes so to predvsem tista delovna mesta s specializiranimi vlogami, ki se osredotočajo na specifična področja, namenjena izboljšanju okoljskih izidov za organizacijo ali za gospodarstvo (npr. vodje trajnostnega razvoja, svetovalci za obnovljive vire energije, okoljski inženirji ipd.) Dejansko pa »zelenijo« tudi številna delovna mesta, ki v preteklosti niso bila zelena. Zato že zdaj zelene veščine do neke mere potrebujemo prav vsi, ne glede na to, katero funkcijo imamo v podjetjih in kakšne naloge opravljamo. In čeprav številne poklice in aktivnosti še vedno lahko opravljamo brez zelenih veščin, se s transformacijo poslovanja potreba po zelenih veščinah povečuje. To ugotavlja tudi študija Načrt za zeleno preobrazbo delovne sile,1 ki jo je v sodelovanju z organizacijo IEMA izvedla družba Deloitte. Kar 75 % višjih strokovnjakov za trajnostni razvoj namreč predvideva, da bodo vsa delovna mesta do leta 2050 zahtevala »zelena« oz. trajnostna znanja.
Od strateških usmeritev do akcije
Osnova trajnostne preobrazbe evropskega gospodarstva je t. i. Evropski zeleni dogovor, ki izpostavlja potrebo po obnovi ekosistemov. Varovanje narave ter trajnostna raba in obnova biotske raznolikosti bodo pomembno prispevali tudi h gospodarskim koristim in ustvarjanju trajnostnih delovnih mest ter k rasti in razvoju. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, Evropski zeleni dogovor ne bo le pomembno prispeval k zmanjšanju emisij, ampak bo hkrati ustvarjal tudi nova zelena delovna mesta.
