Vodenje

Dr. Robert Golob: Eksperimentiranje iz posla prenašamo na iskanje talentov

Čas branja 8 min

Skupina GEN-I je inovativna in hitro rastoča skupina, ki zaposluje že 400 strokovnjakov. Sprva so začeli kot ponudnik električne energije in zemeljskega plina, konec leta 2016 pa so postali prvi dobavitelj v regiji, ki ponuja izgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo z električno energijo. Na letošnjem glasovanju »Energy Risk Commodity Rankings 2019« so se ponovno uvrstili na prvo mesto v skupini vzhodnoevropskih trgovcev z električno energijo: »Eastern Europe – power dealers«.

Našo pozornost je konec marca pritegnilo sporočilo skupine Gen-i, da iščejo 100 novih sodelavcev s področja naravoslovnih, ekonomskih in humanističnih ved.

Iščejo analitike trga, poslovne analitike, trgovce z energenti, strokovnjake za elektro mobilnost in digitalni marketing, psihologe, sodelavce za trajnostni razvoj in druge profile strokovnjakov, ki bodo soustvarjali proces zelene preobrazbe.

O prihodnosti smo se pogovarjali s predsednikom uprave, dr. Robertom Golobom.

Konec marca je v Sloveniji odmevalo vaše sporočilo, da boste zaposlili sto novih ljudi. S posebnim poudarkom na humanistih in družboslovcih. Zelo odmevna poteza. Kaj načrtujete?

Ko smo začeli nas je bilo pet, danes nas je več kot štiristo, torej v resnici rastemo in zaposlujemo ves čas. V zadnjih letih smo vsako leto dodajali skoraj sto novih sodelavcev. Tudi potrebo po vključitvi humanistov in družboslovcev smo že čutili, smo jih pa imeli večinoma v zalednih, podpornih funkcijah. Res pa jih do zdaj nismo načrtno iskali za bolj razvojne naloge.

To zadnje sporočilo je zavestno in dobro premišljeno. Pomembno se nam zdi v družbi spodbujati zavedanje, da skozi tehnološko revolucijo ustvarjamo tudi družbeno evolucijo. Nove tehnologije spreminjajo tudi odnos posameznika do družbe, njegovo delovanje v družbi, dolgoročno se na ta način spreminja tudi delovanje celotne družbe. To je eden od razlogov, zakaj je v razvoj nujno vključiti tudi humaniste.

Zaradi hitrega razvoja tehnologij se tudi energetika spreminja na način, da se oskrba z energijo vedno bolj prepušča v roke in izbiro vsakega posameznika. Brez pretiravanja lahko trdimo, da se odvija proces demokratizacije energetike, saj lahko vsakdo sam odloča o svoji energetski oskrbi. To je drugi razlog, da smo na svoji strani opremljeni z znanji in ljudmi, ki imajo tudi drugačne, interdisciplinarne in širše razsežnosti kompetenc. Tretji razlog pa je, da verjamemo, da so mešane ekipe bolj uspešne pri svojem delu.

Oblikujete tako imenovane nove poklice?

Že sama beseda poklic je zastarela. Verjamem, da se bodo naše delovne naloge čez čas zelo spreminjale. Verjamem, da bodo talenti prihodnosti morali biti multidisciplinarni, odprtih osebnosti in značaja. V prihodnosti bodo imeli prednost tisti, ki bodo sposobni zajeti znanja treh svetov, torej sveta humanizma, družboslovja in tehnologije.

Pa slovenske univerze »proizvajajo« takšne profile?

Tako kot v vsakem podjetju, kjer je vsaka služba ali oddelek neki mikrokozmos, so tudi fakultete mikrokozmosi, največkrat zaprti pred zunanjim svetom. Vsaka fakulteta ima svojo strokovno usmeritev. Zato je načrtna vzgoja širokih profilov na neki način v nasprotju s samo organizacijo naših univerz. Saj ne rečem, da se tudi v univerzitetnem svetu ne dogajajo povezovanja in projekti, le da zanje manj slišimo.

Osebno menim, da smo podjetja tista, ki moramo vzgajati interdisciplinarnost in v to smer razvijati ljudi. Tudi Gen-I prihodnosti bo moral preseči klasične »oddelčne silose« in v vsako funkcijsko področje postaviti mešane ekipe.

Upam, da bodo tudi univerze začele tako razmišljati. Predvsem pa bi morali mladi ljudje prej zaključevati s študijem. Kdor prvo izkušnjo na trgu išče pri 28. ali 30. letih, je žal zamudil svoje najboljše obdobje za osebnostno rast.

Kaj pa novi študiji kot so machine learning, data science; je po to znanje treba v tujino?


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije