Franci Čeč: Srečnost na delovnem mestu
Čas branja 8 minPogovarjali smo se s Francijem Čečem, direktorjem Zdravstvenega doma Radeče. Na konferenci HRM so prejeli priznanje za zmagovalni projekt Vodja kot CHO (od preoblikovanja dela do srečnosti na delovnem mestu), v kategoriji javnih in neprofitnih sektorjev.
Franci Čeč je direktor, ki stremi k uspešnemu vodenju zaposlenih tudi skozi čustveni del, saj delujejo po načelu, da srečni in zadovoljni delavci vložijo več energije v izvedbo delovnih nalog. Kako poteka delo v Zdravstvenem domu Radeče in kakšne prednosti so pridobili zaposleni z uvedenim projektom, pa več v nadaljevanju.
Kako bi opisali vlogo kadrovskih menedžerjev v podjetjih in kako se ta spreminja?
Sodobni izzivi menedžmenta človeških virov pred kadrovske funkcije postavljajo izzive v vlogi strateškega partnerja uprave, upravljavca sprememb v smislu implementacije izboljšav, predvsem pa pobudnika, in varuha sprememb organizacijske kulture. To pa zahteva sodobne, transparentne, ekspertne in hitro odzivne kadrovske funkcije, ki se morajo izražati z visoko stopnjo kreativnosti. Seveda se mora pri tem upoštevati velikost organizacije, vrsta dejavnosti, dinamičnost panoge in druge značilnosti organizacije. Po drugi strani se kadrovski menedžerji dobro zavedajo, da zaposleni ne posedujejo le sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, temveč jih zaznamujejo tudi vrednote, čustva, volja in motiviranost. Še posebej poudarjamo, da so zaposleni tudi duhovna bitja, ki hrepenijo po samoaktualizaciji in življenjskem smislu. V tem smislu morajo kadrovski menedžerji ostati v stiku z najnovejšimi idejami, pristopi in trendi ter tako poiskati odgovore na izzive, ki jih prenova procesa postavlja pred kadrovsko funkcijo.
Kakšna je po vašem mnenju vrednost HR za vodje? Kako lahko HR pripomore pri večji moči in vlogi vodje?
Spremembe, začasnost, diverzifikacija tržne ponudbe, turbulentnost, migracije, alternativni stili eksistence, čezmerna možnost izbora in spreminjanje s svojo konstantnostjo, pomembno vplivajo na organizacije ter še posebej na njihove vodje. Ti bi se morali še veliko bolj ukvarjati z vodenjem samega sebe. Že nad Apolonovim templjem v antičnih Delfih je pisalo: »Spoznaj samega sebe.« Ta ugotovitev je dandanes ravno tako resnična kot v tistih davnih časih. Če hočemo razviti učinkovitejše voditeljstvo, moramo začeti pri sebi. Pri iskanju osebne odličnosti mora vodja prepoznati, razvijati in sproščati ključne osebne lastnosti. Vrednost HR za vodje je med drugim tudi v tem, da jim pomagajo krepiti sposobnosti aktivnega poslušanja, postavljanja vprašanj, vodenja s coachingom in dajanja povratnih informacij. Tudi sam delujem v smeri, da zaposlenim omogočamo popolno samostojnost, jim zaupamo več, kot zaposleni pričakujejo, na drugi strani pa pričakujemo njihovo samoiniciativnost in odgovornost. Tako na določen način v vsakem zaposlenem spodbujamo voditeljstvo.
Zaposlenim omogočamo popolno samostojnost, jim zaupamo več, kot zaposleni pričakujejo, na drugi strani pa pričakujemo njihovo samoiniciativnost in odgovornost.