Prihodnost je vroča tema. Moj občutek je celo, da prihodnost še nikdar ni bila tako blizu. Članek predstavlja futurizem kot znanstveno panogo in kot industrijo. Predstavlja delo futuristov ter presečne izkušnje s slovenskim podjetniškim in kadrovskim prostorom. Predvsem me zanima, v kakšnem odnosu sta futurizem in razvoj talentov.

Izraz futurizem se je prvič pojavil kot ime italijanskega umetnostnega gibanja na začetku 20. stoletja,⁴ ki je v umetnosti želelo izraziti dinamiko in energijo modernega, mehanskega sveta. Futurizem se je reinkarniral v 1960. kot gibanje, raziskovanje in znanost.⁵ Današnji, tako imenovani neo-futurizem raziskuje, kam vse nas prihodnost lahko popelje, pri tem raziskovanju pa ohranja dobro mero modernega optimizma. »Gre za ustvarjanje vizualizacij prihodnosti,« pravi Glen Hiemstra.

Eden večjih in opaznejših igralcev na področju futurizma je Singularity University,⁶ med vidnejšimi mediji na področju futurizma in novih tehnologij pa izstopa WIRED magazine.⁷ Na svetu je vsaj 35 fakultet, kjer lahko na magistrski stopnji doštudiramo »futures studies« in postanemo futurolog oziroma futuristi. Večina industrije futurizma se ukvarja s tehnološkimi in potrošniškimi vzhajajočimi trendi, njihovi naročniki so korporacije in vladne službe.

»Opazujemo stvari, kot so trendi in šibki signali ter kazalnike za vse možne in verjetne prihodnosti, ki bi se lahko zgodile,« pravi Terry Grim, profesor študij prihodnosti na Univerzi v Houstonu. Velik del tega opazovanja je iskanje tako imenovanih »zaželenih prihodnosti« - tistih, ki bi bile dobre za posameznike, skupnosti, družbe in za svet nasploh. Takšen »strateški uvid« se opira na metodologije, ki so se kot univerzitetni programi razvile v zadnjih desetletjih.⁵

Pri svojem delu futuristi uporabljajo prediktivno-analitična orodja, ki jim pravijo »forecasting«, torej napovedovanje. Skušajo na podlagi analiziranih podatkov napovedovati razvoj posameznega trenda, tehnologije, družbenega ali političnega gibanja. Popularne napovedi so, kdaj bomo z osebnimi »avtomobili« leteli po zraku, se komercialno ugodno igrali turiste na Luni in Marsu, kdaj nas bodo v bolnišnicah po večini operirali roboti in ne nazadnje, kdaj bo organizacije vodila umetna inteligenca, tako imenovana »artificial intelligence«.

Vprašanje številka ena pa je, kdaj se bo ta umetna inteligenca ozavestila in postala zavestno »bitje,« kakršno je za zdaj na Zemlji le človek. Večina napovedi se suče okoli leta 2050. Med danes in letom 2050 se bo torej zgodil radikalen evolucijski preskok: ljudje ne bomo več najbolj inteligentna vrsta na tem planetu. Točka v času, ko se bo to zgodilo, se imenuje AI singularity.

AI Singularity na dogodku Edutainment 2018

Leta 2047, petdeset let po zmagi računalnika Deep Blue nad šahovskim velemojstrom Garyjem Kasparovom, so znanstveniki obvestili predsednika vesolja, da je AI dosegla točko, kjer se lahko ozavesti. Le jedrno programiranje ji to preprečuje. Bi ji morali zavest dopustiti ali še naprej preprečevati?

V scenariju poslovne igre Singularity 2047⁸ smo z metodo edu-larp (an. live-action role-playing) na dogodku za kadrovske specialiste Edutainment 2018⁹ simulirali zgoraj opisano situacijo, v kateri so se igralci vživeli v vlogo nasprotnikov ali zagovornikov zavestne umetne inteligence ter vneto predstavljali svoja stališča. Med igro so igralci, razdeljeni na modre (humanisti), ki ozaveščeni umetni inteligenci nasprotujejo, in rdeče (gospodarstvo), ki AI zagovarjajo, razvili argumente in z njimi skušali prepričati vrhovno komisijo.

Več v kategoriji Vodenje

Vodenje

Mag. Janja Milič Velkaverh

Strategija: Zakaj bi zaposlene vključili v strateške odločitve?

Intervju

Uredništvo HR&M

Uroš Petrović: »V vsakem človeku je iskrica – treba jo je le zanetiti«

Vodenje

Jure Andolšek

Vodenje: Česa se lahko HR menedžerji naučijo od športnih ekip?

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Vesno M. Kovač: »HR mora imeti pogum, da odpre prava vrata«

Več člankov iz te kategorije