Interno komuniciranje: brez empatije ne gre (več)
Čas branja 6 minUčinkovito interno komuniciranje strokovne informacije, strategije, poslanstvo, rezultate ali vrednote ‘prevaja’ tako, da jih zaposleni razumejo in ponotranjajo. Ko jih vzamejo za svoje, lahko organizacije govorijo, da so 'vsi na isti ladji in plujejo k istemu cilju'. V ospredje se prebija tudi empatija.
Da kot podjetje zmagujete na trgu, morate najprej zmagovati znotraj, med sodelavci. Kar ni niti najmanj preprosto. Z rastjo, večanjem števila zaposlenih, novimi zaposlitvami, aktualnemu delu na daljavo in ob hibridnem delu, pretok informacij znotraj organizacij lahko hitro postane izsušena struga.
Medtem ko marketing na zunaj podpira prodajo izdelkov ali storitev, interni marketing 'trži' vizijo, cilje, kulturo in poslanstvo organizacije zaposlenim. Zastarelo je mišljenje, da je »zadnji govor najvišjega vodstva podjetja tisti, ki usmerja organizacijo, temveč to vlogo igra notranji dialog organizacije,« pravi David Cooperrider, utemeljitelj metode Appreciative Inquiry.
Srce interne komunikacije je 'v skupaj'
Komunikacija ni sopomenka obveščanju ali zgolj predajanju informacij. Beseda komunikacija izvira iz lat. communicare – sporočiti, posvetovati se, kar je izpeljano iz lat. communis, skupen. Komunikacija torej pomeni delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno.
»Če je interna komunikacija do leta 2000 temeljila na principu enosmernega obveščanja in tiskanih publikacij, danes poudarjamo možnost odzivanja, vključenosti, pogovora z zaposlenimi. Kanal ni več samo eden, priča smo pravi eksploziji komunikacijskih kanalov. V ospredju je sodelovanje, naš cilj pa ubesediti namen (ang. purpose) organizacije,« je evolucijo internega komuniciranja na KIK Konferenci internega komuniciranja 2021 opisala Suzanne Peck, predsednica britanskega Inštituta za interno komuniciranje IoIC in predsednica Evropskega združenja za interno komuniciranje FEIEA.
Komunikacija v živo je po mnenju udeležencev boljša kot komunikacija po spletu, saj je pretok informacij po spletu otežen.
Za sodobne organizacije je razumevanje (bistva) komunikacije, vzpostavljanje in negovanje zaupanja, ki temelji na zasledovanju skupne vizije, transparentnosti in vključenosti deležnikov, eden od ključnih vzvodov uspeha. Podjetja, v katerih zaposleni sodelujejo skozi formalne in manj formalne oblike, preprosto vedo več in so zato na trgu v boljšem položaju. Tudi v tem je skrivnost visoke stopnje prilagodljivosti, ki pomaga organizacijam pri odzivih na vplive iz okolja: dialog v podjetju hitro steče, v klimi zaupanja je spodobnost odzivanja višja.