Izobraževanje kot osrednji del oblikovanja organizacij prihodnosti
Čas branja 10 minZavedanje, da smo na pragu nove ere, ki jo označujejo trendi, kot so digitalna transformacija in Industrija 4.0, postaja vedno bolj prisotno. Ne spreminja pa se le poslovno okolje in posledično organizacije. Korenite preobrazbe vidimo tudi v načinu dela, kot tudi v celotnem dojemanju razvoja naših karier in poslovnega življenja na splošno. Spremembe se prilagajajo močnim vplivom globalizacije, razpršenosti in raznolikosti virov in timov, spreminjanju širše družbe, načinu socialnih interakcij, 24-urni delovni kulturi, preobremenitvi informacij, usposabljanju virtualnih timov komuniciranja ter nenazadnje v spreminjajoči se demografski sliki človeštva.
Dolgotrajnost življenja ali 100-letno življenje, ki naj bi ga doživel že vsak drugi Zemljan rojen po letu 20071, ter vse hitreje prihajajoče nove generacije bodo spremenile naš pogled na poslovno življenje in razvoj lastnih kompetenc. V središče dogajanja pa je postavljen HR.
Skrb za zadržanje talentov, aktivno sooblikovanje kulture, kjer zaposleni delajo zavzeto in presegajo pričakovanja običajnega, vzdrževanje in krepitev slovesa dobrega delodajalca ter vedno bolj v ospredje stopajoča osredotočenost na izkušnjo zaposlenega v podjetju, produktivnosti zaposlenih, oblikovanje učinkovitih organizacij, so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se bodo kadrovniki vedno pogosteje srečevali.
Ključ do uspeha pri proaktivnem grajenju organizacij za prihodnost se nahaja v nenehnem izobraževanju in skrbi za »always on« izkušnjo učenja oz. izobraževanja, ki dovoljuje zaposlenim graditi svoje kompetence hitro, preprosto in pod njihovimi pogoji. Učenje, ki je na voljo na različnih mobilnih platformah in omogoča grajenje virtualnih skupnosti, kjer se znanje lahko deli kar samo po sebi nudi dodatne možnosti za nadgradnjo.2
Kaj je izobraževanje 3.0
Če pomislimo na izobraževanje, najprej pomislimo na šolo, učilnice in profesorje, ki nam z jasno zastavljenim učnim načrtom, končnim ciljem, definiranim potekom ter s predvideno hitrostjo podajajo vsebino, ki je predvsem teoretične narave. Preverjanje se opravlja preko testov, esejev in izpraševanja. Končni dokaz za osvojeno znanje pa je pridobljena nova stopnja formalne izobrazbe in temu pripadajoč naziv. Učeni smo preko tradicionalnih pristopov, kjer je študent pasivni prejemnik predhodno uveljavljenih snovi. Izobraževanje v odrasli dobi se ne razlikuje bistveno.