V zadnjih nekaj letih je bilo o možganih odkritega veliko več kot prej v desetletjih. Ali se ta neskončni splet nevronskih poti lahko razvija v želeno smer, odvisno od tega, kaj želimo obvladati? Kako izkoristiti te nedavno odkrite funkcije možganov v smeri tega, kar želimo doseči? Kako pripraviti to močno mrežo, ki povezuje na stotine milijarde nevronov, da utripa kot še nikoli prej? Kako to, kar delamo, napraviti še bolj zanimivo zase in za druge?

Ameriški psiholog Daniel Kish (1966) je slep že od otroštva. Njegovi možgani niso prejemali vizualnih informacij. Kljub temu je dojel, da želi kot slep deček z vsemi silami in na vsak način slišati tudi najtišje zvoke, da jih locira, razlikuje po barvi in jakosti, da jih prepozna in oceni. Možgani so prepoznali sporočilo. Daniel Kish je razvil eholokacijo, sposobnost, po kateri je znana druga vrsta sesalcev. Danes koraka in poskakuje ter se pri tem popolnoma uspešno znajde v prostoru. O tem uči tudi druge. Zaradi tega, ker mu je uspelo osvojiti sposobnost, s katero se sicer znajdejo v prostoru netopirji, ga kličejo »pravi Batman«. Povsem zasluženo, kajne? A kaj se je dejansko zgodilo z njegovimi nevronskimi povezavami?

Nevroplastičnost možganov (sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo, op. ur.) je dokazana. Torej, možgani se zares spreminjajo skladno s sporočili, ki jih prejmejo. Kljub temu je tu še vedno prisotna težava v komunikaciji. Možgani razumejo samo en jezik. Lahko tej gmoti milijarde nevronov šepeta Šeherezada ali pa ji razlaga nobelovec in to v katerem koli jeziku, pa naj bo armenski, esperanto … nič ne pomaga. Novih moči oziroma silnic ne bodo osvojili. Kdaj pa bodo?

Danes lahko nevronske poti, ki se aktivirajo pri različnih aktivnostih, spremljamo in snemamo. To nam omogoča spremljati številne zanimive prizore in še bolj zanimive zaključke. A se na tem mestu ne bom poglabljal v zahtevna znanstvena dejstva, globoko psihologijo in nevrologijo. Obstaja veliko ljudi, ki se s tem ukvarjajo celo življenje in vedo o tem mnogo več več kot jaz. Kar želim, je z malo logike prikazati, kar pravzaprav počnem v življenju.