Psihologija

Kako narediti konec z odlašanjem nalog in obveznosti?

Čas branja 10 min

Andrej (ime je izmišljeno) je bil s strani podjetja predlagan, da predstavi nov produkt na strokovni konferenci v tujini. Povabilo je sprejel tri mesece pred konferenco, vendar pa je s pripravo predstavitve odlašal iz dneva v dan, vedno je bilo kaj pomembnejšega, vsaj njemu se je zdelo tako, sodelavci so videli, da bolj, ko se bliža predstavitev, bolj postaja živčen, zato so ga pustili pri miru, da bi se lahko v miru pripravil. Dan pred konferenco se je Andrej vendarle lotil dela, toda med pripravo ga je popadla takšna panika, da so ga odpeljali na urgenco zaradi napada tesnobe. Podjetje je moralo predstavitev tako rekoč čez noč odpovedati.

Zgornji opis je primer skrajnega odlašanja oziroma prokrastinacije - to je pojava, kjer oseba odlaša z nalogami in obveznosti do skrajnosti ali celo, dokler ni prepozno. Beseda prokrastinacija izvira iz latinskega jezika Pro-crastinus, ki pomeni »za jutri«. Gre torej za odlaganje stvari, ki bi jih morali storiti danes, na jutri oziroma na kasnejši čas.

Tudi vi odlašate?

Večina primerov odlašanja resda ni tako skrajna, toda opazujemo lahko enak proces. Odlašamo z obveznostmi, vse dokler nam ne začne »teči voda v grlo«. To radi opravičimo s tem, da bolje delamo pod pritiskom. V času odlašanja menimo, da se posvečamo uživanju, in šele ko začutimo močan pritisk, kar pa se zgodi dan ali dva pred rokom, ko moramo obveznost zaključiti, se naloge lotimo. Toda v času odlašanja pravzaprav ne uživamo, ampak se vznemirjamo na zalogo. Odlašanje je pravzaprav posebne vrste obremenjenost, ki jo doživljamo podzavestno oziroma si je ne priznamo. Rešimo pa se je lahko le tako, da se lotimo dela. Odlašanje je tako povezano z višjo ravnjo stresa in nižjim zadovoljstvom.

Kadar prokrastiniramo, torej odlašamo, se preprosto nismo zmožni pripraviti do tega, da bi izpolnili naloge in obveznosti, namesto tega se lotimo nepomembnih stvari, kot na primer zalivanje rož v pisarni, čeprav vemo, da jih zaliva čistilka, popravljamo poročilo, ki ga ni treba popraviti …

Pojav odlašanja uspešno premagujemo z obliko motivacije – potjo, ali drugače – s pomočjo odkrivanja osebnega poslanstva, za kar obstajajo tudi pomagala v obliki orodij in procesov.

Tudi v domačem okolju seveda nismo imuni pred odlašanjem, ki se odraža v tem, da gledamo plehke nadaljevanke, pospravljamo brez konca in kraja, brezciljno hodimo naokrog …

Posledice so kmalu vidne, pojavljajo pa se v obliki frustracij in kroničnega nezadovoljstva s samim seboj. Nekateri preučevalci tega pojava celo trdijo, da gre pri odlašanju za bolezensko odlaganje obveznosti.1


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije