Menopavza je še vedno tabu tema, zlasti v delovnih kolektivih. Dejstvo pa je, da bo vsaka ženska v svojem delovnem življenju šla skozi to obdobje, ki lahko pomembno vpliva tako na njeno učinkovitost in zavzetost pri delu kot na vzdušje v kolektivu. Ustrezni ukrepi podpore in izobraževanje bodo zmanjšali stigmo in zadrego žensk pred sodelavci ali strankami, povečali zadovoljstvo in dobro počutje pri delu ter zmanjšali absentizem.

Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je 45 odstotkov žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Z višanjem upokojitvene starosti se veča tudi delež starejših od 50 let. In to je starost, pri kateri se ženske neizbežno soočijo s hormonskimi spremembami menopavze. Ob tem, da se vedno večja pozornost namenja zdravju pri delu starejših delavcev, se hkrati še vedno zanemarja specifično podporo ženskam pri težavah zaradi menopavze. Večinoma se to šteje kot zasebna stvar, čeprav ima lahko pomemben vpliv na delovnem mestu. Zato je potrebno o tej občutljivi temi odkrito spregovoriti, načrtno povečati zavedanje in znanje zaposlenih ter spodbuditi podjetja, da razvijejo učinkovite strategije podpore.

Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je 45 odstotkov žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Z višanjem upokojitvene starosti se veča tudi delež starejših od 50 let. In to je starost, pri kateri se ženske neizbežno soočijo s hormonskimi spremembami menopavze.

Doživljanje menopavze skozi ženske oči

Menopavza je del naravnega procesa staranja, po ozki definiciji pa traja le en dan – dan zadnje menstruacije v življenju. Določi se jo retrogradno, eno leto po zadnji spontani menstruaciji¹. Običajno nastopi med 45. in 55. letom (povprečno pri 51. letu), lahko pa tudi pred 40. (zgodnja menopavza). Je posledica naravnega procesa usihanja delovanja jajčnikov, predčasno pa jo lahko sprožijo določene bolezni ali medicinski posegi. Običajno ženske občutijo največje telesne in duševne spremembe v perimenopavzi. Ta označuje leta izrazitih hormonskih nihanj pred in takoj po menopavzi¹ in ji pogosto posplošeno pravimo kar menopavza. Povprečno traja 3–8 let, pomenopavzne težave pa se izjemoma lahko vlečejo desetletja.

Gledano širše, je menopavza pomembno življenjsko obdobje, podobno kot puberteta, in se ji nobena ženska ne more izogniti. Za zaposlene ženske v srednjih letih je to pogosto skrita skrb, povezana z zdravjem, znaki staranja in lastno vlogo v družbi. Ima pomemben učinek na njihovo delo in življenje, saj prinaša spremembe na telesnem, psihološkem in čustvenem nivoju. Za nekatere ženske je pretresljiva zaradi izgube plodnosti, za druge je izziv sama po sebi, ker se dojema kot začetek konca, čeprav je pred njimi še tretjina življenja. Zato zahteva nova znanja in veščine ter veliko mero prilagodljivosti za obvladovanje specifičnih težav, ki se jim velikokrat pridruži še slabo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, težave v odnosih, skrb za druge (otroci, starajoči se starši), iskanje življenjskega smisla; kombinacija vsega pa lahko vodi v kronični stres in posledično bolezenska stanja.

Te težave lahko trajajo različno dolgo, lahko so bolj ali manj izražene in njihov učinek na kvaliteto življenja je lahko zelo različen. Stres težave običajno poslabša, tako stres ob delu kot drugod.

Hormonske spremembe menopavze imajo tudi določene dolgoročne zdravstvene posledice, kot so večje tveganje za srčno-žilne bolezni ter zmanjšanje gostote in jakosti kosti, kar lahko vodi v osteoporozo.

Vpliv menopavze na delovnem mestu

Kar 40 odstotkov žensk meni, da jim menopavzne spremembe povzročajo težave na delovnem mestu⁴. Motijo jih predvsem težave s koncentracijo in spominom, utrujenost, slabo razpoloženje in nižje samozaupanje. Za nekatere pa predstavljajo največji izziv vročinski oblivi, ki jih še poslabšajo določene situacije, kot so delo v vročih in slabo zračenih prostorih, sestanki in prezentacije, javno nastopanje in zahtevne delovne zadolžitve, ki vključujejo učenje novih procedur, natančnost in kratke izvedbene roke⁴. Torej situacije, ki so zelo verjetno vir stresa.

Več v kategoriji Družba

Družba

Uredništvo HR&M

Gallup: Postpandemična preobrazba delovnega okolja se nadaljuje

Družba

Uredništvo HR&M

Nadgradi znanja ali obstani na mestu – zakaj je nadgrajevanje veščin ključno za prihodnost dela?

Družba

Uredništvo HR&M

Zaposljivost: kakšni so rezultati ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji?

Družba

Uredništvo HR&M

Razvoj zaposlenih: Zakaj moramo bolj kot kdajkoli prej ceniti intrapodjetnike

Več člankov iz te kategorije