HRM

Kako (najprej) razumeti in (nato) voditi milenijce

Čas branja 10 min

V prihodnjem desetletju bodo milenijci postali večinski delež delovne sile. Do leta 2025 naj bi predstavljali 75 % delovne sile [I]. Če bomo želeli vodje in organizacije ostati uspešne, se bomo morali približati njihovim vrednotam in potrebam ter prilagoditi naše vodstvene strategije. Na spletu mrgoli člankov in nasvetov kako voditi milenijce, za veliko večino vodij pa je to v praksi še vedno velik izziv, ki ga večkrat pospremijo z besedami: »mladi nimajo spoštovanja ali delovnih navad, ko je konec službe, gredo takoj domov!«

Kako torej voditi in usmerjati to novo generacijo, ki je začela množično vstopati na trg delovnem sile? Da lahko z milenijci (v najširšem pogledu je to generacija ljudi, ki so rojeni med 1980 in 2000) čim bolje sodelujemo, jih je vredno najprej bolje spoznati.

Spodnje izjave milenijcev sem pridobil med svojim delom z več kot 200 mladimi v nacionalnem projektu »Made With Y« (2016 – 2018) [II], kjer sem bil trener in izobraževalec mladih zaposlenih in iskalcev zaposlitve, starih med 15 in 29 let.

Lahko bi rekli, da imajo milenijci visoka pričakovanja do delodajalcev in trga dela.

Kaj pravijo milenijci o sebi: Službo ali projekt bomo zamenjali v roku 3-5 let, ne glede na plačo in industrijo. Verjetno bomo našli kaj drugega, boljšega. Ponavadi nimamo strahospoštovanja do starejše generacije in vodij. Služba nam mora imeti smisel. V službi želimo mentorja in dodatna izobraževanja. Starejši ljudem so nam prepočasni in mislijo, da vedo vse. Mi vemo, da ne vedo vsega. Glede tehnologije in marketinga smo zagotovo boljši od starejših generacij. Najraje delamo, če so okrog nas tudi drugi mladi ljudje. Radi pomagamo in učimo tudi druge, če se nas vpraša. Več in hitreje beremo ter spremljamo nove informacije v industriji. Vemo kaj se dogaja in kaj se ne. Želimo biti freelancerji v podjetju in tudi izven njega. Želimo fleksibilni urnik. Ni dovolj, da nam podjetje ponudi samo en dan oddaljenega dela na teden. Opuščamo 8-urni koncept dela.  V službi si želimo navdušenje, sveže izzive in nove projekte.

Lahko bi rekli, da imajo milenijci visoka pričakovanja do delodajalcev in trga dela. Temu bi pritrdili tudi marsikateri slovenski delodajalci, od katerih sem na povezovalnih zaposlitvenih dogodkih večkrat slišal: »Mladi, vi bi vse to imeli, kaj pa boste najprej dali našemu podjetju?«. Ob takšnih besedah smo se večkrat znašli na nasprotnih bregovih, kjer so delodajalci jasno izrazili stališče, da Iščejo talente, ki jih želijo vzgojiti, obdržati in razvijati. Mladi na drugi strani pa so potožili, da še vedno ne dobijo službe, kot si jo želijo in da je v službi dolgočasno. 

Kaj kažejo mednarodne raziskave?
Vsakoletne globalne raziskave združenja Deloitte o milenijcih razkrivajo hitro spreminjajoče se vrednote in perspektive mladih. Leta 2017 [III] so milenijci na delovnih mestih iskali predvsem »Freelance« fleksibilnost v kombinaciji s stabilnostjo in bonitetami, ki jih prinaša polni delovni čas. Leta 2018 [IV] se je opazil trend povečanega pesimizma med mladimi, ki so postajali zaskrbljeni nad trgom dela in se niso počutili pripravljene na Industrijo 4.0 oz. na četrto industrijsko revolucijo. Ključ do lojalnosti do delodajalcev sta še vedno ostajala fleksibilnost in raznolikost na delovnem mestu. Leta 2019 pa so milenijci začeli vidno izražati še večje nelagodje in pesimizem glede njihovih karier, življenja in družbe nasploh. To nazorno prikazuje spodnja slika.


Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije