Umetna inteligenca je lahko dragoceno orodje, a ne more nadomestiti upravljanja odnosov med ljudmi, empatije, etike in ustvarjalnosti, kar vse prinaša izučen moderator, facilitator oz. trener razmišljanja. Time in zaposlene lahko dobro in učinkovito vodi le človek. Človek, ki razume čustva, odnose, vrednote in kulturni kontekst.

Izvedeli boste:
✔ Zakaj umetna inteligenca (še) ne zna voditi timov.
✔ Kako moderator s pravimi vprašanji, čustveno inteligenco in metodami razmišljanja ustvari preboj v timu.
✔ Katere preizkušene de Bonove metode lahko pomaga(t)jo pri sodelovanju, odločanju in ustvarjanju smisla v timu.

Umetna inteligenca danes z lahkoto strukturira informacije, predlaga procese in celo ustvarja vsebine. A ko v ekipi nastanejo konflikti, ko se odnosi poslabšajo ali ko je treba skupaj oblikovati smisel, postane pristop, ki ga lahko vodi le človek, nepogrešljiv. Naj vam naštejem nekaj svojih zadnjih izkušenj:

• Konflikt v vodstveni ekipi, ki se sprevrže v »vojno« na sestankih. V imenu optimizacije se je ekipa desetih vodij od epidemije dalje dobivala na daljavo. Tim, večinoma sestavljen iz IT inženirjev, je prek spleta postajal vse manj učinkovit in vse bolj napadalen drug do drugega. Odnosi so se krhali in direktor ni več vedel, kaj naj naredi. Moja prva naloga kot facilitatorke je bila, da sem spomnila ljudi, s kakšnim namenom sploh obstaja organizacija, čemu hodijo v službo, kaj so njihove naloge in komu pomagajo. Razmišljali so in mi odgovorili. 

Nobena UI ne bi zaznala takšnih čustvenih napetosti, ki so se skrivali za krinko vljudnosti, prav tako ne bi mogla otopliti odnosov s svojo osebno prisotnostjo.

• Na novo zgraditi dobre odnose v timu, ko je končno odšel oblastniški vodja. V prejšnjem mandatu je formalistična vodja s svojimi birokratskimi postopki razdrla odnose, in nova vodja, ki je želela povrniti občutek sodelovanja, je predlagala dvodnevno delavnico, na kateri je 20 ljudi preživelo skupaj 16 ur ter poiskalo oz. si zastavilo skupno vizijo, poslanstvo, cilje in kazalnike ter vrednote za prihodnja štiri leta. Moderirala sem jih skozi proces, tako da sem ustvarila varen prostor za odprto komunikacijo in jim pomagala oblikovati trajne dogovore oz. zaveze. 

Seveda bi jim vse to lahko napisal tudi UI, a to nikakor ne bi povrnilo zaupanja med njimi. Soustvarjanje je bilo tisto, ki je spet začelo graditi mostove med njimi.

• Vzpostavitev novih pravil — ki jih je bilo potrebno začeti udejanjati – takoj. Slovenska organizacija je zamenjala tujega lastnika. Seveda so se s tem spremenila tudi nekatera pravila, kako po novem opravljati določene postopke. Vodja tima je želel, da stari zaposleni ponotranjijo nova pravila. Seveda je bilo vse napisano … a papir marsikaj prenese in že Peter Drucker je rekel, da kultura poje strategijo za zajtrk. Zato smo se dobili, da bi skupaj spoznali nova pravila (ki se na začetku avtomatično zdijo nepotrebna), jih razumeli (ker je le drug lastnik) ter se nekako navadili, da bo poslej treba delati drugače. Facilitirala sem jih na vsaki stopnji tega procesa, še posebej pa  spodbujala, da najdejo načine, da sebe in kolege opomnijo, da se neko ravnanje spremeni. 
• Glavni naročnik je odšel. Tisti, ki je po Paretovem pravilu nosil 80 odstotkov prihodkov. Po krajšem obdobju obupa in žalovanja je vodja ugotovil, da mora življenje naprej in je zbral svojo ekipo. Skupaj bodo pametnejši kot vsak zase. Brez moderatorja bi se tak sestanek lahko iztekel v medsebojno obtoževanje. S pomočjo UI bi prišli samo do nekaj pametovanja od daleč. Potrebovali so – moderatorja. Vodila sem jih, da so izpostavili svoje notranje prednosti, potem seveda tudi slabosti, in na koncu izluščili še megatrende na trgu. Zdaj so poznali vse okoliščine in so se začeli dogovarjati med seboj, kdo bo kaj naredil. Opogumljeni so začeli prilagajati svojo ponudbo in dvigovati telefone.  

V vseh navedenih primerih, s katerimi sem se soočila v zadnjih mesecih, jaz kot facilitatorka nisem bila samo moderatorka, vodja srečanja, svetovalka. Bila sem tista, ki sem si zanje vzela čas, brala njihovo neverbalno komuniciranje, poslušala, kar so povedali, poskrbela za psihološko varnost, ter z uporabo de Bonovih metod razmišljanja povezala tim ter iz vsakega glave posebej spravila ven več, kot je posameznik, tim ali vodja sploh sanjal, da je 'noter'. Vsi so dosegli preboj, ki ga UI ne more. In upam, da ga tudi nikoli ne bo. Saj ljudje nismo računalniki in se nas pač ne da programirati. (No, mogoče se nas pa da, a o tem malce kasneje.)

Kje UI presega človeka in kje ostaja omejena

To seveda ne pomeni, da je UI kot izum čisto nepotrebna. Seveda ne! Kaj menite, s kom sem se posvetovala, ko sem pripravljal zasnovo zgornjih delavnic? Kdo mi je pomagal napisati poročilo, ko je bilo srečanje zaključeno? Konec koncev ima umetna inteligenca kar nekaj plusov, ki bodo vedno presegali povprečnega človeka:

• Hitrost in obseg: UI lahko v nekaj sekundah obdela velike količine podatkov, naredi (svoje-stransko) analizo, generira ideje in predloge (sicer večinoma pavšalne oz. splošne). A tudi tu: brez poznavanja vsebine človek nikoli ne bo vedel, ali sta analiza ali predlog, ki ju servira UI v tisočinki sekunde, sploh pravilna ali relevantna ali ne. 
• Prepoznavanje vzorcev: UI iz podatkov izlušči povezave, ki bi jih človek težko odkril – če mu seveda serviraš dovolj natančnih podatkov ter primeren 'prompt'.
• Imunost na miselne napake: ker človeški možgani delajo skladno z ustaljenimi vzorci, se bodo ljudje pogosto lotili novega izziva na stran način – četudi morda sploh ni podoben ali pa celo že prejšnjih ni deloval. To se UI ne more zgoditi. 

Ima pa umetna inteligenca neke druge minuse. 

• Emocionalna inteligenca: UI ne razume čustvenih odtenkov, ne zaznava neverbalne komunikacije, ne zna začutiti vzdušja v prostoru.
• Etika in vrednote: UI nima lastne moralne presoje; odločitve sprejema na podatkih, ne pa na vrednotah in kulturnem kontekstu.
• Izvirnost in intuicija: Čeprav se vam včasih to ne zdi, vam iz izkušenj kot trenerka lateralnega (kreativnega) razmišljanja povem, da UI ne ustvari resnično izvirnih idej, kajti pri ljudeh marsikatera od njih izhaja iz intuicije, uvidov, čustev, izkušenj, ...
• Družbeni vpliv: UI ne zmore predvideti človeških odzivov na spremembe, ne zna graditi zaupanja in ne zna motivirati ljudi. Seveda, za timsko delo ravno ni primerna.

Kaj lahko naredi izučen moderator/facilitator/trener razmišljanja, česar UI ne zmore?

1. Zaznava čustveno dinamike in neverbalno komuniciranje

Moderator tima opazi (zazna, začuti), kdaj se nekdo zapira, je tiho, frustriran ali dominanten. Takrat lahko sproži neko sveže vprašanje, preusmeri pogovor ali posreduje, da prepreči eskalacijo in ga vplete kot enakovrednega člana ekipe. UI tega (še?) ne zmore prepoznati, saj ne vidi, ne čuti, ne sliši subtilnosti telesa, glasu, energije. 

2. Ustvarja varen prostor za ranljivost

Facilitator s svojim človeškim pristopom (prisotnostjo, pristnostjo in držo) soustvarja okolje zaupanja, kjer si ljudje upajo biti iskreni, odprti in priznati stvari, ki jih drugače ne bi. Šele ko lahko udeleženci odkrito izrazijo strahove, skrbi in ideje, pride do resničnih prebojev. Včasih se pohecam, da se otroci lepše obnašajo, ko pride na obisk tuja teta, in dejansko, ko so vodeni, začnejo ljudje doprinašati (ne nasprotovati). Seveda lahko UI tudi postavi vprašanja o vrednotah in identiteti, a ne more ustvariti zaupanja. 

3. Hitro, kreativno se odziva na nepredvidene situacije

Več v kategoriji Splošno

Sabina Lokar

Vodenje je odgovornost, ne funkcija

doc. dr. Živa Veingerl Čič

Kognitivne pristranskosti: Zakaj tudi pametni ljudje sprejemajo slabe odločitve? 

Uredništvo HR&M

Prihodnost dela: Več deklet in več raznolikosti med bruci tehniških fakultet

Družba

Katja Katarina Mihelič

Materinstvo: Draga zaposlena mama, kako skrbite zase?  

Več člankov iz te kategorije