V obdobju, ko nam generativna umetna inteligenca ponuja takojšnje rešitve, se bomo na področju razvoja zaposelnih začeli soočati z vse bolj očitnim paradoksom. Orodja, ki obljubljajo nesluteno produktivnost, lahko hkrati spodkopavajo same temelje naših kompetenc. Strokovnjaki za učenje in razvoj bodo morali nasloviti ključni vprašanji: kaj se zgodi z našo kognitivno kondicijo, ko procese mišljenja v celoti prepuščamo tehnologiji, in zakaj je miselni napor nepogrešljiv pogoj za razvoj kompetenc? 

Osnovna premisa je biološko jasna: mišice se krepijo z intenzivno vadbo, možgani pa z miselnim naporom. Če napor izostane, naše kognitivne kompetence neizogibno propadajo. 

Iluzija kompetentnosti in kognitivna atrofija 

V stroki se vse pogosteje srečujemo z neprijetno resnico: integracija umetne inteligence v delovne procese ne deluje nujno kot okrepitev (avgmentacija) človeške inteligence, temveč vse pogosteje postaja njen nadomestek.Govorimo o paradoksu umetne inteligence, ko tehnologija kratkoročno drastično poveča našo operativno učinkovitost, dolgoročno pa siromaši naše temeljne miselne sposobnosti. 

Za boljše razumevanje tega mehanizma se moramo opreti na temelje razvojne psihologije. Lev Vigotski je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja utemeljil, da je miselni proces pravzaprav ponotranjen govor. Proces iskanja pravih besed, tisti tihi notranji boj in strukturiranje misli, predstavlja sam mehanizem razmišljanja in razumevanja (Inner Speech: Development, Cognitive Functions, Phenomenology, and Neurobiology). Ko to kognitivno nalogo prepustimo orodjem, kot je ChatGPT, preskočimo ključni proces internalizacije znanja. 

Rezultat je navidezna kompetentnost: pridobimo odgovor, ne razvijemo pa razumevanja. To potrjuje tako imenovani "učinek generiranja" (generation effect), raziskan že leta 1978, ki dokazuje, da si ljudje trajno zapomnimo in resnično razumemo le tisto, kar smo s trudom miselno ustvarili sami (The Generation Effect: Delineation of a Phenomenon). Pasivno branje odgovorov, ki jih je generirala umetna inteligenca, je kognitivno enakovredno prepisovanju namesto ustvarjanju na praznem listu – končni izdelek izgleda popoln, a če umaknemo predlogo, v našem umu ostane zgolj praznina. 

Nevroplastičnost naših možganov: Uporabi ali pozabi 

Grozeča nevarnost izgube kompetenc ni zgolj hipotetična, saj ima fiziološke osnove. Možgani delujejo po principu nevroplastičnosti: kar uporabljamo, se okrepi; česar ne, zakrni. Znana študija londonskih taksistov je pokazala, da se jim je zaradi intenzivne mentalne navigacije fizično povečal hipokampus, del možganov, ključen za spomin in orientacijo (London taxi drivers and bus drivers: a structural MRI and neuropsychological analysis). Nasprotno pa novejše raziskave kažejo, da prekomerna uporaba navigacijskih sistemov vodi v atrofijo tega istega predela (Habitual use of GPS negatively impacts spatial memory during self-guided navigation) 

Še bolj zaskrbljujoče dokaze nam je v letošnjem letu ponudila medicina. Študija, objavljena v ugledni reviji The Lancet, je razkrila posledice tehnološke odvisnosti pri zdravnikih. Tisti strokovnjaki, ki so štiri mesece pri odkrivanju raka uporabljali orodja umetne inteligence, so po odvzemu teh orodij izkazovali bistveno slabšo sposobnost samostojne diagnostike kot pred začetkom uporabe. Izgubili so "diagnostično kondicijo" iskanja vzorcev, saj so se zanašali na zunanje kognitivne procese (Continuous exposure to AI might reduce the skills of the endoscopist). 

Neposreden vpogled v nevrološko dogajanje je ponudila tudi letošnja študija inštituta MIT, kjer so s pomočjo elektrod merili možgansko aktivnost študentov. Ugotovitve so bile dramatične: pri skupini, ki je uporabljala generativno umetno inteligenco, sta bili možganska aktivnost in nevronska povezljivost bistveno nižji. Njihovi možgani so, metaforično rečeno, delovali v "varčevalnem načinu". Še več, razvila se je oblika miselne opešanosti; ko so jim orodje odvzeli, se niso zmogli več aktivirati na prejšnjo kognitivno raven (Your Brain on ChatGPT: Accumulation of Cognitive Debt when Using an AI Assistant for Essay Writing Task). 

Homogenizacija idej in past povprečja 

Nekritična in prekomerna uporaba velikih jezikovnih modelov pa ne vodi zgolj k individualni možganski atrofiji, temveč tudi k sistemski homogenizaciji idej. Ker umetna inteligenca deluje na principu verjetnosti, so njeni odgovori kot "obtežene kocke" – statistično vedno težijo k sredini, k povprečju. 

Zgodbe in besedila, napisana s pomočjo umetne inteligence, so med seboj bistveno bolj podobna in manj raznolika kot tista, ki so jih ustvarili ljudje. S tem izgubljamo unikatne "prstne odtise" človeškega razmišljanja, organizacijska kultura in inovativnost pa drsita v povprečnost. 

Prihodnost dela: Človek v ospredju 

Ali navedeno pomeni, da moramo uporabo umetne inteligence v delovnih procesih prepovedati? Nikakor. Pomeni pa, da moramo radikalno spremeniti metodologijo njene uporabe in strategijo razvoja zaposlenih. 

Ključ do preseganja teh izzivov je pristop, ki postavlja človeka in njegov kognitivni vložek v ospredje. Omenjena študija inštituta MIT je namreč odkrila skupino, ki je dosegla najboljše rezultate: to so bili posamezniki, ki so najprej sami razvili strukturo, strategijo in ideje, šele nato pa so uporabili umetno inteligenco za operativno izvedbo. Pri njih je bila možganska aktivnost celo višja kot pri tistih, ki so delali popolnoma brez tehnološke pomoči. 

V svetu, kjer tržna cena odgovorov pada proti ničli, postane sposobnost postavljanja vprašanj edina prava vrednost. Če umetni inteligenci zastavimo splošno vprašanje, bomo prejeli zgolj bled odmev svetovnega spleta. Če pa v proces vnesemo svojo edinstveno izkušnjo, svoj intelektualni napor in specifičen kontekst, umetna inteligenca postane močno orodje za izvedbo, ne pa nadomestek za našo misel. 

Od teorije k strateškemu dialogu: #LoveHR Summit 2026 

Vprašanja o tem, ali nas tehnologija krepi ali hromi, zahtevajo strateški dialog med vodstvi družb in stroko. Prav ta tanka meja med navidezno učinkovitostjo in resnično kompetenčnostjo bo tema panela osrednjega odra na prihajajočem #LoveHR Summitu – Slovenskem kadrovskem kongresu 2026, 2. in 3. aprila 2026 bomo odprli prostor za neposredno soočenje mnenj pod provokativnim naslovom: "Ali se z umetno inteligenco v resnici samo šlepamo? – Tveganja in koristi uporabe UI". 

Panelna razprava bo presegla tehnološko navdušenje in bo zarezala v vprašanja etike ter dolgoročne produktivnosti. Za vpogled v izzive prihodnosti bo poskrbela izjemna zasedba sodelujočih panelistov: 

• Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije, bo predstavil pogled vodstva na strateško integracijo tehnologije; 
• Mia Kalaš, partnerka v odvetniški pisarni Šelih & partnerji, bo zastopala etični in skladen vidik uporabe umetne inteligence,
• Mitja Jermol, vodja Centra za prenos znanja na Inštitutu Jožef Stefan in nosilec UNESCO katedre za odprte tehnologije za odprte izobraževalne vire in odprto izobraževanje, pa bo podal vpogled v tehnološki razvoj in prihodnost izobraževanja. 

Vabljeni, da se nam pridružite, ko bomo skupaj iskali ravnovesje med tehnološkim napredkom in ohranjanjem človeškega intelektualnega kapitala. 

Več v kategoriji Slovenski kadrovski kongres

HRM

Uredništvo HR&M

Zavzetost: Kdaj se je vaš najboljši zaposleni nehal truditi?

Prakse

Uredništvo HR&M

Amazon kot šolski primer, kako spodletela interna komunikacija povzroči nezaupanje zaposlenih

Pravo in davki

Uredništvo HR&M

Minimalna plača 2026: Kako bo otežila delo kadrovikov?

Družba

Uredništvo HR&M

Umetna inteligenca: Zaživel Kompetenčni center za uvajanje UI v prakso

Več člankov iz te kategorije