Družba

Umetna inteligenca: Zaživel Kompetenčni center za uvajanje UI v prakso

Čas branja 3 min

Slovenija je z vzpostavitvijo Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI) dobila osrednjo vstopno točko za odgovorno, varno in učinkovito uvajanje umetne inteligence v prakso. Center povezuje gospodarstvo, raziskovalne in izobraževalne institucije ter podporno okolje z jasnim ciljem: skrajšati pot od ideje do uporabe in zagotoviti, da UI prinaša merljive učinke – v produktivnosti, konkurenčnosti in razvoju novih rešitev. Za HR in vodstva to pomeni bolj strukturiran dostop do znanja, primerov uporabe in strokovne podpore pri uvajanju UI v delovne procese.

Kaj je KCUI in zakaj je pomemben za organizacije

KCUI je zasnovan kot celostno podporno okolje in vstopna točka za podjetja in javne organizacije, ki se z UI šele srečujejo ali pa jo želijo nadgraditi. Ponuja orientacijo, kje začeti, kako zmanjšati tveganja ter kako UI uvajati skladno z zakonodajo in etičnimi načeli.

Po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je UI ključna za konkurenčnost gospodarstva, KCUI pa omogoča hitrejše in varnejše uvajanje z dostopom do strokovne podpore, preverjenih primerov uporabe in razvojnih partnerjev. To je pomembno tudi za HR: manj eksperimentiranja brez učinka, več strukturiranih pilotov z jasnimi cilji.

Od zaupanja do izvedbe: vloga gospodarstva

Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal poudarja, da UI ni »čarobna palica«. Zahteva kakovostne podatke, urejene procese, usposobljene ljudi in jasna pravila. Prav zato je KCUI pomemben tudi z vidika zaupanja – kot prostor, kjer se tehnološki razvoj povezuje z odgovorno rabo. Cilj je uporaba z realnimi učinki v kompetencah, uvedbah in produktivnosti ter prispevek k razvojni viziji Made in Slovenia 2035.

Močna raziskovalna baza in prenos v prakso

Znanstvena direktorica KCUI Vida Groznik izpostavlja dolgo tradicijo raziskav UI v Sloveniji in močno, mednarodno prepoznavno raziskovalno skupnost. Ključni izziv ostaja prenos znanja v gospodarstvo. KCUI želi prav tu zapolniti vrzel – s spodbujanjem podjetij, da vrhunske rešitve poiščejo v domačem raziskovalnem okolju in jih učinkovito prenesejo v uporabo.

Direktor konzorcija Marko Štefančič dodaja, da ne gre za oddaljeno prihodnost, temveč za to, kako UI danes varno in učinkovito vpeljati v procese in produkte ter ustvariti konkurenčno prednost.

Naloge in storitve KCUI – kaj to pomeni v praksi

KCUI bo deloval kot:

Za delovanje centra in aplikativne projekte je zagotovljenih 10 milijonov evrov iz več ministrstev, sredstva pa so namenjena tako delovanju KCUI kot razpisom za projekte podjetij.

UI kot tema strateške razprave na #loveHR Summitu

O tem, kako UI iz obljub prehaja v merljive učinke, se bomo pogovarjali tudi na #loveHR Summitu. Keynote bo prispeval Marius Istrate, sledila pa bo panelna razprava o tem, koliko učinkovitosti UI že danes dejansko prinaša. V razpravi z Enej Gradišek bodo sodelovali:

Digitalna prihodnost bo tema tudi odra HR v javnem sektorju. Gostja Polona Pičman Štefančič z Ministrstva za digitalno preobrazbo bo osvetlila sistemski pogled, Katja Debelak pa bo predstavila, kako lahko UI v praksi prihrani čas in prispeva k produktivnosti v javnih organizacijah.

Kaj naj HR in vodstva odnesejo

KCUI postavlja okvir, #loveHR Summit pa odpira prostor za kritično razpravo o tem, kaj UI danes resnično prinaša. Za organizacije, ki želijo izkoristiti potencial tehnologije, je to kombinacija, ki premike iz strategij prenaša v prakso.

Odkrijte program #loveHR Summita, Slovenskega kadrovskega kongresa (SKK) 2026 in se pridružite skupnosti, ki ustvarja prihodnost delovnega okolja. NA PROGRAM SKK.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije