Mag. Sonja Šmuc: Podjetja naj prisluhnejo svojim zaposlenim
Čas branja 10 minPogovarjali smo se z mag. Sonjo Šmuc, generalno direktorico GZS, ki s svojim delom aktivno podpira razvoj menedžmenta in voditeljstva v Sloveniji in širše. Posveča se številnim vidikom konkurenčnosti gospodarstva, predvsem trgu dela, davčnemu sistemu ter poslovni etiki.
Je tudi specialistka za ženski menedžment in članica številnih domačih in mednarodnih strokovnih teles in odborov za podeljevanje nagrad. Na začetku leta je prejela tudi priznanje Artemida, ki ga podeljuje Združenje Manager. Je uspešna vodja z razumevanjem in sprejemanjem najnovejših tehnoloških prijemov. Tako smo se pogovarjali, kaj oblikuje uspešno vodjo in kaj je ženski menedžment.
Kaj je po vašem mnenju pomembno, da postaneš uspešen vodja?
Morda je prvi pogoj ta, da želiš delati dobro za druge. Vodja se vedno definira v relaciji do drugih. Če cilj vodje ni delati dobro za širšo skupino, kakor koli široko ali ozko, ga drugi ne bodo sprejeli, ker se ne bodo prepoznali v tistem, kar želi vodja doseči. Zato vizija, ki jo vodja oblikuje, ali še bolje sooblikuje, in način, kako deluje in tlakuje pot do uresničitve vizije, vzbujata v ljudeh ali zaupanje, da se s takim človekom splača delati, ali pa odpor in posledično neuspeh vodje.
Zato bi lahko rekli, da je uspeh vodje odvisen od drugih – če pridobi podporo tima, zaposlenih, lastnikov, partnerjev, potem ima možnost za uspeh, brez podpore pa je obsojen na hitro pozabo. Podpore pa ne dobiš kar tako. Treba jo je upravičiti, si jo zaslužiti in jo s svojim delom nenehno potrjevati.
Ste tudi specialistka za ženski menedžment, kako bi na kratko strnili, kaj pomeni ženski menedžment?
V tematiko ženskega menedžmenta sem se poglobila, ker me jezijo krivice. Ko sem nekje pri tridesetih snela rožnata očala, sem ugotovila, da ne glede na to, kako inteligentne in sposobne so ženske, so na ključnih mestih odločanja redke ptice. Družba ne more delovati tako, da daje prednost enemu spolu. Tako ženske kot moški imamo enake pravice do tega, da uresničimo svoje talente. Toda ni dovolj, da se o tem strinjamo, ne naredimo pa nič. Številni menijo, da je potrebna le večja osveščenost in nepravična neenakost bo izginila. To je potrebno, a nikakor ni dovolj. V poznem 20. stoletju so bili prepričani, da bo do uravnoteženosti med spoloma prišlo, ko bodo ženske enako izobražene kot moški. Zdaj so izobražene bolj, globoke razlike pa še vedno vztrajajo in ni videti, da se bodo kaj kmalu zmanjšale. Zato je treba na odpravljanju ovir delati zavestno. Ko se izenačujejo pogoji za oba spola, družba napreduje in ustvarja boljšo civilizacijo.
