MEDGENERACIJSKI PREGLED SLOVENSKIH AKTUALNIH PSIHOLOŠKIH RAZISKAV

Eva Boštjančič, profesorica in svetovalka na področju organizacijske psihologije, vodja Katedre za psihologijo dela in organizacije Oddelka za psihologijo, Filozofska fakulteta, UL
Jerica Urbančič, podiplomska študentka psihologije, Filozofska fakulteta, UL

Facebook
LinkedIn

Splošno je znano, da pripadniki iste generacije razvijejo podobna stališča in prepričanja, ki temeljijo na skupnih in deljenih izkušnjah1. Vsaka generacija se razlikuje od tiste pred njo, tako po že omenjenih vrednotah in stališčih kot tudi po načinu oblačenja, odnosu do dela, denarja, materialnih dobrin, po načinu komuniciranja, vzgoji otrok2. Generacije si ne moreš izbrati in ni nujno, da se zavedaš, da ji pripadaš. Deljene izkušnje na določeni razvojni stopnji oblikujejo podobne lastnosti (stališča, vrednote, osebnost), kar lahko razlikuje eno generacijo od druge.

O generaciji Y lahko na spletu najdemo vrsto člankov, ki pa poudarjajo predvsem njene pomanjkljivosti ter slabosti. Tu velja poudariti, da ima vsak posameznik kot tudi generacija kateri pripada, vrsto prednosti, pa tudi vrsto slabosti (seveda le v primerjavi z drugimi generacijami). Nobena generacija ni bila izjemno dobra, izjemno učinkovita ali nadpovprečno uspešna. Vedno je tako, da se lastnosti, pridobljene v zgodnji odraslosti, s starostjo ojačajo ali bledijo, hkrati pa tudi določena naša vedenja, ki so bila želena v mladosti, morda niso več ustrezna v naši starosti.

Prav zato na delovnem mestu prihaja do razlik med pripadniki različnih generacij. Ne želimo govoriti o konfliktih, saj nekatere longitudinalne raziskave kažejo3,4, da vpliv generacije na stališča in vrednote posameznika do dela pojasnjuje le nekaj več kot 1 % variance.

Pomembno si je zapomniti, da vpliv generacijskih razlik pri delu ni tako visok in pomemben kot o njem poročajo dnevni mediji.

O generaciji Y lahko zasledimo takšen opis: so polni optimizma, samozaupanja, radi mrežijo, so usmerjeni k dosežkom, moralni, naivni, ambiciozni, pričakujejo sodelovanje z vodstvom. V hitro se spreminjajočem se svetu so izkušnje zanje nepomembne; potrebujejo stalne in hitre povratne informacije, delajo dokler je pomembno ali dokler se ne naveličajo, vedno pogledujejo naokrog za novimi delovnimi mesti, denar jim predstavlja le sredstvo za ohranjanje njihovega