Naroči se
 person
Naroči se
Družba

Medgeneracijski pregled slovenskih aktualnih psiholoških raziskav

Čas branja 16 min

Splošno je znano, da pripadniki iste generacije razvijejo podobna stališča in prepričanja, ki temeljijo na skupnih in deljenih izkušnjah1. Vsaka generacija se razlikuje od tiste pred njo, tako po že omenjenih vrednotah in stališčih kot tudi po načinu oblačenja, odnosu do dela, denarja, materialnih dobrin, po načinu komuniciranja, vzgoji otrok2. Generacije si ne moreš izbrati in ni nujno, da se zavedaš, da ji pripadaš. Deljene izkušnje na določeni razvojni stopnji oblikujejo podobne lastnosti (stališča, vrednote, osebnost), kar lahko razlikuje eno generacijo od druge.

O generaciji Y lahko na spletu najdemo vrsto člankov, ki pa poudarjajo predvsem njene pomanjkljivosti ter slabosti. Tu velja poudariti, da ima vsak posameznik kot tudi generacija kateri pripada, vrsto prednosti, pa tudi vrsto slabosti (seveda le v primerjavi z drugimi generacijami). Nobena generacija ni bila izjemno dobra, izjemno učinkovita ali nadpovprečno uspešna. Vedno je tako, da se lastnosti, pridobljene v zgodnji odraslosti, s starostjo ojačajo ali bledijo, hkrati pa tudi določena naša vedenja, ki so bila želena v mladosti, morda niso več ustrezna v naši starosti.

Prav zato na delovnem mestu prihaja do razlik med pripadniki različnih generacij. Ne želimo govoriti o konfliktih, saj nekatere longitudinalne raziskave kažejo3,4, da vpliv generacije na stališča in vrednote posameznika do dela pojasnjuje le nekaj več kot 1 % variance.

Pomembno si je zapomniti, da vpliv generacijskih razlik pri delu ni tako visok in pomemben kot o njem poročajo dnevni mediji.

O generaciji Y lahko zasledimo takšen opis: so polni optimizma, samozaupanja, radi mrežijo, so usmerjeni k dosežkom, moralni, naivni, ambiciozni, pričakujejo sodelovanje z vodstvom. V hitro se spreminjajočem se svetu so izkušnje zanje nepomembne; potrebujejo stalne in hitre povratne informacije, delajo dokler je pomembno ali dokler se ne naveličajo, vedno pogledujejo naokrog za novimi delovnimi mesti, denar jim predstavlja le sredstvo za ohranjanje njihovega življenjskega sloga, zanima jih civilna družba. Vendar vse našteto naj ne bi bilo izhodišče za delo z mladimi zaposlenimi, ki omenjeni generaciji pripadajo.

Vsekakor se je bolje opreti na določena znanstvena spoznanja, ki imajo tako teoretično kot tudi ustrezno statistično vrednost oziroma moč napovedovanja. Na Oddelku za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti je bilo v zadnjih letih narejenih veliko raziskav in na njihovi osnovi napisanih več diplomskih nalog o zaposlenih, ki so vključevale tudi medgeneracijski pogled. V nadaljevanju navajamo nekatere zanimive ugotovitve.

Razlike v delovnih vrednotah

Avtorici dveh diplomskih nalog sta se spraševali, ali se različne generacije razlikujejo v vrednotah, ki so jim pomembne. Blanka Stariha5 je v diplomskem delu Povezanost osebnostnih značilnosti z delovnimi vrednotami in karierno motivacijo na vzorcu 394 oseb (od tega 38 % moških in 61 % žensk ter 58 % zaposlenih, 37 % študentov, 5 % brezposelnih) ugotovila, da imajo udeleženci različnih starosti precej podobne delovne vrednote. Razlikujejo se le pri dveh vrednotah, in sicer generacija Y bolj ceni delovni vrednoti prihodek ter življenjski stil. Stariha5 dejstvo, da generacija Y bolj ceni prihodek, pojasni z gospodarsko krizo in recesijo, s čimer se mora ta spopadati. Poleg omenjenega vidi morebitni razlog tudi v tem, da imajo mlajši ponavadi nižje prihodke kot starejši, zato jih bolj cenijo. Generacija Y, bolj kot generacija X, ceni tudi vrednoto življenjski stil, kar pomeni, da njeni pripadniki visoko vrednotijo prosti čas ter aktivnosti, ki so z njim povezane. Avtorici se zdi razumljivo, da ima generacija Y raje več časa zase in svoje aktivnosti kot starejši, ki so bolj odgovorni in bolj zavzeti za svoje delo. Ob koncu opozori na dejstvo, da so predstavniki generacije Y zaposleni šele krajši čas ali pa sploh še niso zaposleni, kar lahko prispeva k temu, katere delovne vrednote se jim zdijo pomembne. Njihovi rezultati so najverjetneje odraz trenutnih pričakovanj in interesov na delovnem mestu, saj delovnih vrednot še nimajo popolnoma izoblikovanih. Njihove delovne vrednote se bodo v prihodnosti najverjetneje še spremenile in preoblikovale.

Generacije si ne moreš izbrati in ni nujno, da se zavedaš, da ji pripadaš.

Tudi Urša Lutman6 se je v svojem diplomskem delu Vodstvene zaznave in vrednote pri študentih: medgeneracijska primerjava ukvarjala z isto problematiko, a uporabila drugačen raziskovalni pristop, in sicer pristop časovnega zamika. V diplomsko raziskavo je vključila 150 študentov generacije X, ki so v raziskavi sodelovali leta 1996 ter 175 študentov generacije Y, ki so v raziskavi sodelovali leta 2011. Študentje obeh vzorcev so prihajali z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, vzorca pa sta bila izenačena po starosti in področju študija. Na takšen način pridobljeni rezultati so lahko posledica generacijskega učinka, ali pa učinka časa merjenja. Potrebno se je zavedati, da lahko le posredno, glede na poznavanje trenutnih in preteklih družbenih razmer, sklepamo, kateri izmed učinkov je prisoten v večji meri. Tudi Lutmanova6 je – podobno kot Stariha5 – ugotovila, da v splošnem obe generaciji visoko vrednotita iste kulturne vrednote, med njimi pa najvišje orientiranost na dosežek. Obe sta visoko storilnostno usmerjeni, generacija Y pa zaznava trenutno stanje storilnosti v družbi kot nižje v primerjavi z zaznavami generacije X, kar pomeni, da za okolico in zase postavlja višje standarde storilnosti. Do pomembnih razlik je prišlo na dimenziji izogibanje tveganju; generacija Y v primerjavi z generacijo X dosega pomembno višje rezultate, kar je verjetno bolj odraz trenutnega družbenega stanja, kakor pa trajna lastnost generacije Y. Morda bo svetovna gospodarska in socialna kriza zaznamovala vrednote te generacije skozi celotno življenje, zato je za bolj zanesljive rezultate potrebno študijo ponoviti po normalizaciji razmer.

Med generacijama se je nekoliko spremenila težnja po kolektivizmu znotraj profilov študentov tehniških ved in psihologije, ki si v primerjavi z njihovimi predhodniki, želijo višje usmerjenosti v kolektivizem, predvsem na področju kolektivistične usmerjenosti znotraj skupine. Lahko bi rekli, da si mlade generacije želijo večjo povezanost z drugimi, vendar ne toliko v obliki kohezivnosti kot v koherentnosti, v kateri imajo lahko še vedno svojo svobodo in možnost lastne presoje ter odločitev. Primerjava študentov z različnih fakultet je pokazala razlike predvsem na področjih vrednotenja izogibanja negotovosti ter enakosti med spoloma, vendar je bilo teh občutno manj kot pri generaciji X. Lutmanova domneva, da so si pogledi generacije Y na družbo in dogajanje v njej, čedalje bolj podobni tudi med različnimi poklicnimi profili. To je po njenem mnenju, če preslikamo pogled na družbo v pogled na organizacijo oz. skupino, zelo dober znak za potencialno dobro sodelovanje strokovnjakov v mešanih timih.

Kaj generaciji x in y cenita pri vodjih?

Urša Lutman6 je ugotovila, da sta si generaciji X in Y v pojmovanju izjemnih vodij bolj podobni kot različni. Prisotne pa so določene razlike, ki jih po mnenju avtorice ne gre zanemariti. Študentje generacije Y si na primer želijo nekoliko bolj inspiracijskega, visoko kompetentnega vodjo, ki bo imel stvari pod nadzorom hkrati pa bo še vedno humano usmerjen in bo vzdrževal dobre odnose s podrejenimi ter v timu ustvarjal prijateljsko klimo. Pomembno jim je, da lahko vodji zaupajo in imajo občutek, da tudi vodja zaupa njim, kar pa za študente generacije X ni tako zelo značilno.

Pripadniki starejših generacij bolj lojalni


Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije
Družba

Medgeneracijski pregled slovenskih aktualnih psiholoških raziskav

Čas branja 16 min

Splošno je znano, da pripadniki iste generacije razvijejo podobna stališča in prepričanja, ki temeljijo na skupnih in deljenih izkušnjah1. Vsaka generacija se razlikuje od tiste pred njo, tako po že omenjenih vrednotah in stališčih kot tudi po načinu oblačenja, odnosu do dela, denarja, materialnih dobrin, po načinu komuniciranja, vzgoji otrok2. Generacije si ne moreš izbrati in ni nujno, da se zavedaš, da ji pripadaš. Deljene izkušnje na določeni razvojni stopnji oblikujejo podobne lastnosti (stališča, vrednote, osebnost), kar lahko razlikuje eno generacijo od druge.

O generaciji Y lahko na spletu najdemo vrsto člankov, ki pa poudarjajo predvsem njene pomanjkljivosti ter slabosti. Tu velja poudariti, da ima vsak posameznik kot tudi generacija kateri pripada, vrsto prednosti, pa tudi vrsto slabosti (seveda le v primerjavi z drugimi generacijami). Nobena generacija ni bila izjemno dobra, izjemno učinkovita ali nadpovprečno uspešna. Vedno je tako, da se lastnosti, pridobljene v zgodnji odraslosti, s starostjo ojačajo ali bledijo, hkrati pa tudi določena naša vedenja, ki so bila želena v mladosti, morda niso več ustrezna v naši starosti.

Prav zato na delovnem mestu prihaja do razlik med pripadniki različnih generacij. Ne želimo govoriti o konfliktih, saj nekatere longitudinalne raziskave kažejo3,4, da vpliv generacije na stališča in vrednote posameznika do dela pojasnjuje le nekaj več kot 1% variance.

O generaciji Y lahko zasledimo takšen opis: so polni optimizma, samozaupanja, radi mrežijo, so usmerjeni k dosežkom, moralni, naivni, ambiciozni, pričakujejo sodelovanje z vodstvom. V hitro se spreminjajočem se svetu so izkušnje zanje nepomembne; potrebujejo stalne in hitre povratne informacije, delajo dokler je pomembno ali dokler se ne naveličajo, vedno pogledujejo naokrog za novimi delovnimi mesti, denar jim predstavlja le sredstvo za ohranjanje njihovega življenjskega sloga, zanima jih civilna družba. Vendar vse našteto naj ne bi bilo izhodišče za delo z mladimi zaposlenimi, ki omenjeni generaciji pripadajo.

Vsekakor se je bolje opreti na določena znanstvena spoznanja, ki imajo tako teoretično kot tudi ustrezno statistično vrednost oziroma moč napovedovanja. Na Oddelku za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti je bilo v zadnjih letih narejenih veliko raziskav in na njihovi osnovi napisanih več diplomskih nalog o zaposlenih, ki so vključevale tudi medgeneracijski pogled. V nadaljevanju navajamo nekatere zanimive ugotovitve.

Razlike v delovnih vrednotah

Avtorici dveh diplomskih nalog sta se spraševali, ali se različne generacije razlikujejo v vrednotah, ki so jim pomembne. Blanka Stariha5 je v diplomskem delu Povezanost osebnostnih značilnosti z delovnimi vrednotami in karierno motivacijo na vzorcu 394 oseb (od tega 38 % moških in 61 % žensk ter 58 % zaposlenih, 37 % študentov, 5 % brezposelnih) ugotovila, da imajo udeleženci različnih starosti precej podobne delovne vrednote. Razlikujejo se le pri dveh vrednotah, in sicer generacija Y bolj ceni delovni vrednoti prihodek ter življenjski stil. Stariha5 dejstvo, da generacija Y bolj ceni prihodek, pojasni z gospodarsko krizo in recesijo, s čimer se mora ta spopadati. Poleg omenjenega vidi morebitni razlog tudi v tem, da imajo mlajši ponavadi nižje prihodke kot starejši, zato jih bolj cenijo. Generacija Y, bolj kot generacija X, ceni tudi vrednoto življenjski stil, kar pomeni, da njeni pripadniki visoko vrednotijo prosti čas ter aktivnosti, ki so z njim povezane. Avtorici se zdi razumljivo, da ima generacija Y raje več časa zase in svoje aktivnosti kot starejši, ki so bolj odgovorni in bolj zavzeti za svoje delo. Ob koncu opozori na dejstvo, da so predstavniki generacije Y zaposleni šele krajši čas ali pa sploh še niso zaposleni, kar lahko prispeva k temu, katere delovne vrednote se jim zdijo pomembne. Njihovi rezultati so najverjetneje odraz trenutnih pričakovanj in interesov na delovnem mestu, saj delovnih vrednot še nimajo popolnoma izoblikovanih. Njihove delovne vrednote se bodo v prihodnosti najverjetneje še spremenile in preoblikovale.

Tudi Urša Lutman6 se je v svojem diplomskem delu Vodstvene zaznave in vrednote pri študentih: medgeneracijska primerjava ukvarjala z isto problematiko, a uporabila drugačen raziskovalni pristop, in sicer pristop časovnega zamika. V diplomsko raziskavo je vključila 150 študentov generacije X, ki so v raziskavi sodelovali leta 1996 ter 175 študentov generacije Y, ki so v raziskavi sodelovali leta 2011. Študentje obeh vzorcev so prihajali z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, vzorca pa sta bila izenačena po starosti in področju študija. Na takšen način pridobljeni rezultati so lahko posledica generacijskega učinka, ali pa učinka časa merjenja. Potrebno se je zavedati, da lahko le posredno, glede na poznavanje trenutnih in preteklih družbenih razmer, sklepamo, kateri izmed učinkov je prisoten v večji meri. Tudi Lutmanova6 je – podobno kot Stariha5 – ugotovila, da v splošnem obe generaciji visoko vrednotita iste kulturne vrednote, med njimi pa najvišje orientiranost na dosežek. Obe sta visoko storilnostno usmerjeni, generacija Y pa zaznava trenutno stanje storilnosti v družbi kot nižje v primerjavi z zaznavami generacije X, kar pomeni, da za okolico in zase postavlja višje standarde storilnosti. Do pomembnih razlik je prišlo na dimenziji izogibanje tveganju; generacija Y v primerjavi z generacijo X dosega pomembno višje rezultate, kar je verjetno bolj odraz trenutnega družbenega stanja, kakor pa trajna lastnost generacije Y. Morda bo svetovna gospodarska in socialna kriza zaznamovala vrednote te generacije skozi celotno življenje, zato je za bolj zanesljive rezultate potrebno študijo ponoviti po normalizaciji razmer.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije