Mladi in trg dela 2026: Analiza pričakovanj mladih na trgu dela
Čas branja 2 minRaziskava Mladi in trg dela 2026, ki jo je med 5.780 mladimi izvedel e-Študentski Servis, prinaša podatke o vrednotah in pričakovanjih generacije Z, ki vstopa na trg dela. Kljub digitalizaciji in razvoju umetne inteligence rezultati kažejo na stabilnost tradicionalnih zaposlitvenih vrednot: mladi v prvi vrsti iščejo varnost, dobre odnose in možnosti za karierni razvoj.
1. Študentsko delo kot vir strokovnih izkušenj in ključnih kompetenc
Čeprav se med odgovori še vedno znajdejo eksotične študentske izkušnje (kot so snemanje bypass operacije srca, testiranje čokoladnega mleka ali delo receptorke v koruznem labirintu), se v ozadju skriva resnejši trend.
Mladi študentsko delo vse pogosteje izbira glede na svojo smer študija ali bodočo stroko. Skozi te izkušnje načrtno razvijajo kompetence, ki jih kadroviki najbolj cenimo:
- Komunikacijske veščine (več kot 930 omemb)
- Delo z ljudmi in strankami (skoraj 760 omemb)
- Odgovornost, samostojnost in organizacija dela
Ko pregledujete življenjepise mladih iskalcev zaposlitve, ne spreglejte njihovega študentskega dela. To danes ni več le polnjenje polic, temveč pogosto njihov prvi resni strokovni projekt.
2. Preobrat pri hibridnem delu
Če so pretekla leta kazala na močno željo po delu na lokaciji podjetja (verjetno kot odziv na post-pandemično izolacijo), podatki za leto 2026 kazalce obračajo v prid hibridnega modela. Hibridno delo je namreč prvič prehitelo delo izključno pri delodajalcu.
- Hibridno delo: 48,4 % (v letu 2025: 41 %)
- Delo pri delodajalcu: 37,8 % (v letu 2025: 47 %)
- Izključno delo na daljavo: 4,2 % (v letu 2025: 5 %)
Mladi želijo fleksibilnost, vendar hkrati potrebujejo osebni stik, mentorstvo in integracijo v kolektiv.
3. Zaposlitev in delovni čas: Težnja po stabilnosti
Nasprotno s pričakovanji o željah po štiridnevnem delovnem tednu ali popolni projektni svobodi, mladi v letu 2026 iščejo predvsem varnost. Kar 50 % mladih si po končanem šolanju želi pogodbo za nedoločen čas.
Pri organizaciji delovnega časa prav tako stavijo na preverjene modele:
- Klasičen delovnik (5 dni po 8 ur): 49 % (rast s 46,3 % v letu 2025)
- Skrajšani delovnik: 17 % (padec z 19,5 %)
- Projektno delo: 14 %
Razlog? Mladi krajši delovnik pogosto povezujejo z nižjim prihodkom, v času ekonomske nepredvidljivosti pa jim finančna stabilnost pomeni ogromno.
4. Ključni dejavniki pri izbiri delodajalca
Rezultati kažejo, da plača, delo na daljavo in bonitete podjetja niso primarni dejavniki odločanja. Mladi izbirajo delovna okolja, ki jim omogočajo dolgoročni razvoj in stabilnost.
| Dejavnik izbire delodajalca | Delež (2026) |
|---|---|
| Možnost napredovanja | 60,5 % |
| Varnost zaposlitve | 59,2 % |
| Dobri odnosi v kolektivu | 50,4 % |
| Možnost učenja in razvoja | 43,6 % |
5. Poklicne želje in vzorniki
Kam plujejo njihove karierne sanje? Generacija Z se deli na dva pola. Po eni strani sanjajo o visokotehnoloških poklicih prihodnosti (strokovnjaki za AI, inženirji robotike, razvijalci bioničnih vsadkov in strategi v Formuli 1).
Po drugi strani pa največja skupina mladih še vedno sanja o poklicih, kjer pomagajo ljudem ali živalim: fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. Smisel in družbeni vpliv sta zanje ključna motivatorja.
In kdo so njihovi vzorniki v času vplivnežev? Miti o tiktokerjih padajo – mladim največji vzornik ostajajo njihovi starši, med tujimi zvezdniki pa izstopata Cristiano Ronaldo in Taylor Swift.
Generacija, ki ni nič drugačna od prejšnjih?
Podatki raziskave kažejo, da generacija Z v letu 2026 išče predvsem predvidljiva in stabilna delovna okolja. Prilagoditve, ki jih pričakujejo od delodajalcev, se ne nanašajo na radikalno spreminjanje delovnih procesov, temveč na zagotavljanje jasne strukture napredovanja, ustreznih pogojev za mentorstvo ter uvedbo uravnoteženega hibridnega modela dela.
