Prehod na nižjo raven delovnega mesta lahko zaposlenemu ohrani zaposlitev in plačo, lahko pa spremeni njegov občutek vpliva, statusa in prihodnosti v podjetju. Izkušnje iz reorganizacij so me naučile, kako pomembni so poslušanje, konkretna razlaga spremembe vloge in dogovor o spoštljivih mejah. Prav pri mejah se pogosto pokaže, ali je nova organizacijska struktura zaživela tudi v praksi.

Magnific
Slika je simbolična. Foto: Magnific (Foto: Magnific)

Izvedeli boste:

Pri reorganizacijah veliko pozornosti namenjamo zaposlenim, ki organizacijo zapuščajo. Manj vidna ostaja izkušnja tistih, ki ostanejo, vendar v drugačni vlogi, z ožjimi odgovornostmi ali na nižji ravni delovnega mesta.

Njihova plača lahko ostane enaka. Spremeni pa se lahko odgovor na vprašanje: kakšno mesto imam zdaj v tej organizaciji?

Kot vodja People & Organisation za Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro sem v zadnjih treh letih spremljala več reorganizacij. Ob njih sem se srečevala tudi z vprašanjem, kako podpreti zaposlene, ki so po spremembi prevzeli delovno mesto na nižji ravni (angl. job level). Kako ohraniti njihovo zaupanje? Kako omogočiti, da znova najdejo smisel, strokovno samozavest in veselje do dela?

Pomemben del odgovora sem našla v individualnih pogovorih. Posebej koristen pa je bil trenutek, ko smo poleg pomena nove vloge razjasnili tudi njene meje.

Plača je samo en del izkušnje

Ohranitev plače je pomembna, vendar ne odgovori na vsa vprašanja, ki jih odpre sprememba položaja.

Zaposleni je morda prej sodeloval pri odločitvah vodstvene ekipe, zdaj pa je odgovoren predvsem za svoje strokovno področje. Morda je nekoč sprejemal končne odločitve, danes pa pripravlja strokovne predloge za nekoga drugega. Njegovo znanje ostaja, spremeni pa se prostor, v katerem ga uporablja.

Zagotovilo »plača ostaja enaka« je lahko pomembna informacija, vendar ob njem potrebujemo tudi vprašanje: »Kaj ta sprememba pomeni zate?«

Takšno spremembo lahko doživi kot izgubo vpliva, priznanja ali dela poklicne identitete. Lahko se sprašuje, ali organizacija še ceni njegov prispevek in kako njegov novi položaj razumejo sodelavci. To so možni odzivi, ne pa izkušnja vseh. Nekdo lahko ožjo vlogo doživi tudi kot razbremenitev.

Prav zato pogovora ne moremo začeti s predpostavko, da vemo, kaj posameznik potrebuje. Zagotovilo »plača ostaja enaka« je lahko pomembna informacija, vendar ob njem potrebujemo tudi vprašanje: »Kaj ta sprememba pomeni zate?«

Najprej poslušati, nato pojasnjevati

Za individualne pogovore sem želela ustvariti varno okolje, v katerem lahko zaposleni izrazi tudi razočaranje, nestrinjanje ali dvom. Najprej sem poslušala njegovo doživljanje, šele nato smo govorili o razlogih za spremembo.