Mentorstvo je eno najučinkovitejših orodij za razvoj posameznikov, timov in celotne organizacije. Njegova uspešnost je odvisna od organizacijske kulture – koliko je ta sodelovalna in učeča –, od tega, ali je mentorstvo del strategije razvoja zaposlenih, od pripravljenosti za vlaganje vanj, od kakovosti, raznolikosti in dostopnosti mentorskih programov, od zadostne baze usposobljenih mentorjev ter od zavzetosti vseh sodelujočih.

Izvedeli boste:
Katere so ključne razlike med notranjim in zunanjim mentorstvom ter kakšne prednosti in izzive prinaša vsaka oblika.
Kdaj je smiselno uporabiti notranjega, kdaj zunanjega mentorja – tako z vidika organizacije kot posameznika.
Zakaj je kombinacija obeh pristopov najmočnejše orodje za dolgoročni razvoj zaposlenih in organizacijske kulture.

Organizacije se pri izbiri oblike mentorstva odločajo glede na razpoložljive vire, cilje (kratkoročne in dolgoročne) ter velikost in odprtost organizacije. Na voljo imajo notranje mentorstvo in zunanje mentorstvo, pogosto pa je najbolj učinkovita kombinacija obeh. Pred odločitvijo je ključno dobro razumeti značilnosti, prednosti in izzive posamezne oblike.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Notranje mentorstvo v organizacijah – organiziranje, značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti 

Za organiziranje notranjega mentorstva, ob predpostavki, da so cilji mentorstva jasno postavljeni in da je podpora vodstva nesporna, organizacija potrebuje 

Eden najpomembnejših razlogov, ki govori v prid notranjemu mentorstvu je dejstvo, da zagotavlja osebno in profesionalno rast vsem zaposlenim, ki so vključeni v interne mentorske programe, ne glede na vlogo, ki jo imajo v teh programih. 

Notranje mentorstvo je ključno za prenos organizacijskega znanja, kulturno integracijo ter karierni razvoj znotraj organizacije

Ključne prednosti in koristi notranjega mentorstva