Psihologija

Novi, učinkovitejši pristopi k odpuščanju

Čas branja 16 min

V članku navajamo vzroke za povečano odpuščanje delavcev v zadnjih časih z namenom razumevanja širše slike, v kateri se je znašlo naše gospodarstvo. V nadaljevanju navajamo najpogostejše napake managementa pri odpuščanju ter svetujemo primernejši način, od katerega imata koristi tako podjetje kot odpuščeni delavec.

Pogosto slišimo: »Odpustili so me«, »Izgubil sem delo!«, »Vrgli so me na cesto!«. Iz medijev pa slišimo izjave, kot so odpuščanje, zapiranje, tranzicija, začasna odsotnost z dela, zmanjševanje števila zaposlenih, premeščanje, iskanje nadomestne zaposlitve … Za osebo, ki je izgubila službo, pomenijo vsi ti izrazi enako. Ostala je brez službe, poiskati si mora drugo. Naše službe definirajo našo samopodobo. Povedo, kaj znamo, česa smo sposobni, kateri so naši interesi, kaj smo dosegli. »One so,« kot je dejal David Lamb, »kot logo na našem čelu, pojavljajo se v drugem odstavku naših osmrtnic.«

Ko se zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje v nekem podjetju začne in nadaljuje v nezmanjšanem obsegu, se zaposleni počutijo ničvredne. Motivacija pada, odpor do dela in delodajalca narašča, pozornost delavcev je preusmerjena, nihče se v resnici ne ukvarja z delom, vsak se ukvarja samo še sam s seboj in s svojim preživetjem. Ljudje iščejo druge možnosti zaposlitve in so z eno nogo že drugje.

Turbulentni svet trga dela

Odpuščanje in brezposelnost nista nekaj novega. Tudi v preteklosti so ljudje prostovoljno zapuščali svoja delovna mesta, z namenom, da bi se vrnili nazaj v šolo, bili več s svojo družino ali se upokojili. Vedno so obstajali ljudje, ki so neprostovoljno zapuščali svoja delovna mesta zaradi ponavljajočih se napak, nekompetentnosti ali neprimernega vedenja. Kar je v današnjih časih novo, je nenehen boj za konkurenčnost na globalnem trgu, kontinuiran tehnološki napredek, stalno povečevanje produktivnosti, katerega posledica je organizacijsko prestrukturiranje.

Nevihtni časi poslovnih trendov

Če hitrim spremembam lahko rečemo nevihtni časi, poimenujmo podjetja v tej nevihti kot drevesa, ki so, ne po svoji volji, podvržena močnim vetrovom, ki jih spremljajo spreminjajoči se sunki vetra. Drevo se v nevihti vsakič znova upogne, se strese, vendar se vsakič znova postavi v prvotni položaj. Te nenehne spremembe vse sodelujoče na trgu dela ves čas pretresajo in vedno znova se po nevihti postavijo v prvotni položaj. Žal, v tej nevihti nikoli ne vemo, kateri del bo ostal takšen, kot je bil prej, kateri se bo zlomil in odpadel in kateri se bo samo malce spremenil.

Tako na trgu dela ne vemo, kako bodo stvari videti »po nevihti« in ali se sploh bodo ustalile v našem življenju. Kar vemo, je to, da so časi čisto drugačni, kot so bili še pred petnajstimi leti. Delodajalci in zaposleni morajo biti pozorni, da jih sunki vetra ne bodo (sp)odnesli. Vemo, da obstaja več vrst vetrov. Nekateri so močni, drugi šibki, nekateri sunkoviti in menjajo hitrost, spet drugi stabilni. Te vetrove v poslovnem svetu poimenujemo kot poslovne trende, ki vplivajo na naše karierne poti.

  1. Večja konkurenca
    Globalizacija poslovanja je povzročila, da podjetja med seboj intenzivno in ves čas tekmujejo. S tem, ko se je pojavila globalna dostopnost informacij in imajo izdelki prost pretok po vsem svetu, industrije in delavci tekmujejo drug z drugim po vsem svetu. Zato podjetja stalno optimizirajo procese, jih na novo organizirajo z namenom, da zadovoljijo stalno spreminjajoče se pogoje.
    Včasih so razlog za konkurenčnost nižje plače v drugih državah. Včasih je razlog novejša in bolj učinkovita oprema ali tehnologija … Ne glede to, kaj je vzrok, je rezultat vedno enak. Podjetja izgubljajo tržni delež in ker je dobiček manjši, podjetje zmanjšuje stroške. Še preden bi podjetja lahko ugotovila, kolikšen je prispevek vsakega zaposlenega, finančniki v podjetjih priporočajo varčevanje. Po navadi je to varčevanje, ki ne upošteva potreb strank in zaradi katerega pada kakovost storitev in omogoča le kratkoročno preživetje.
  2. Tehnološki napredek
    Razvoj je prinesel najprej avtomatizacijo delovnih procesov (dvigala, števci … ), z informatizacijo pa se velik del nekvalificirane delovne sile nadomešča z informacijskimi sistemi, ki hitreje opravljajo rutinska dela. Z razvojem biotehnologije so odpravljene številne tovarne, predvsem dela v proizvodnji. Ravno te spremembe lahko ogrozijo zaposlitev naslednjim generacijam.
  3. Hiter dostop do informacij in storitev
    Naslednji trend, ki narekuje način, kako se odvijajo naše karierne poti, je hiter dostop do informacij. Uporabniki namreč pričakujejo, da če lahko ob treh zjutraj nakupujejo v spletni trgovini in kupljeno dobijo še isti dan na dom, da bodo tudi vse druge izdelke in storitve dostopne na enak način. Če podjetja želijo ugoditi tej potrebi in tako ohranjati stranke in s tem pozicijo na trgu morajo informacije in delovne procese pohitriti, kar pomeni optimizacijo procesov - avtomatizacijo, informatizacijo, s tem pa zniževanje števila delovne sile.
  4. Poudarek na kakovosti
    Nenehno izboljševanje kakovosti storitev in izdelkov je odziv podjetij na potrebe strank.
    To izboljševanje zajema vse od usposabljanja in vključevanja zaposlenih na manj zahtevnih delovnih mestih v procese reševanja problemov podjetja do nadzora kakovosti z uvajanjem naprednih strategij za izboljševanje vseh faz delovnih procesov.
    Za to podjetja potrebujejo bolj produktivno delovno silo, sestavljeno iz posameznikov, ki bodo na delovnem mestu med drugim tudi razmišljali, kako podpreti podjetje, da se bo čim bolj učinkovito soočalo z izzivi v nestabilnem svetovnem gospodarstvu. Podjetja pogosto ugotovijo, da to lahko opravijo z manjšim številom zaposlenih.
  5. Povečana produktivnost
    Zahteve trga dela silijo podjetja v stalno povečevanje produktivnosti. Podjetja zato izobražujejo, rotirajo delavce v delovnih procesih … Pri tem sčasoma ugotovijo, da z reorganizacijo in nadgradnjo odgovornosti delavcev lahko zmanjšajo število zaposlenih. Kjer so bili prej zaposleni nadzorniki, inšpektorji, serviserji, proizvodnji delavci, je zdaj manj delavcev, pri tem pa se kakovost izdelkov in storitev izboljša za kar nekajkrat.
    V letih od leta 1990 do leta 2005 je Zvezni urad za statistiko dela ZDA zabeležil, da se je vrednost blaga, izdelanega v Združenih državah Amerike, povečala za 41 odstotkov, vendar se je število zaposlenih, potrebnih, da so to blago izdelali, znižalo za 3 odstotke.
  6. Sledenje krivulji učenja
    Ta trend je izkustveno učenje. Z izkušnjami se učimo, postajamo hitrejši in boljši. Kadar prvič popravljamo kolo, nam to lahko vzame uro in več časa, ko ga drugič popravljamo, vemo, kaj vse potrebujemo in kako vse skupaj poteka in ga popravimo veliko hitreje. Tretjič smo že hitrejši, spretnejši itd.
    Enako je v poslovnem svetu. Za sestavo prvega Boeinga 707 so proizvajalci potrebovali veliko več časa, kot za drugega. Z izkušnjami pridobivamo na času in kakovosti, z manj ljudmi naredimo več. To pa ima za posledico odpuščanje delavcev, ki opravljajo rutinska dela.
    Z globalno informatizacijo imamo vsi, ne samo podjetja, možnost izmenjave novih idej in stališč. Tako lahko podjetja zelo hitro posvojijo nove strategije za povečevanje dobička pri podjetjih iz drugih držav ali celin. Rezultat tega je boljši način delovanja in spet presežek delavcev.
  7. Nove industrije
    Nastajanje novih industrij ni nekaj novega. Inovacije prinašajo v industrijo in tudi v naša življenja spremembe. To je že znano. Nekateri se spomnijo, kako je razvoj sesalnika uničil veliko tovarn, ki so izdelovale metle ali kako je prihod zadrge uničil veliko tovarn gumbov. Kar je danes drugače, je pospešen tempo. Poznamo izraze »zaton obdobja« in »vzhajajoča zvezda«, ki ju uporabljamo za to, da opišemo, da nekatere industrije propadajo, medtem ko so druge ravno v zagonu.
    Koristno je imeti vpogled v te spremembe, zato, da razumemo dogajanje v gospodarstvu. Kadrovski specialisti, na primer, delijo industrije na storitvene in na proizvodnje. Industrije, ki proizvajajo storitve vključujejo med drugim financiranje, zavarovanje in nepremičnine, transport, komunikacije, javne službe, trgovanje na debelo in na drobno, medicinske, avtomobilske službe itd. Med proizvodne industrije se vključujejo rudarstvo in nafte, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, konstrukcija, proizvodnja, ki vključuje vse od jeklarne, tekstila in gradbeništvo, lesarstvo, računalniška in elektronska oprema podjetij in druge.
    Torej, možnost za zaposlitev v določeni industriji je odvisna od velikosti industrije ter faze razvoja, v kateri je – ali raste ali je v fazi zatona. Značilno je, da predelovalne dejavnosti rastejo predvidoma počasneje od storitvenih dejavnosti.
  8. Novi poklici
    Spremembe se dogajajo tudi v poklicnih skupinah. Naj jih nekaj naštejemo:
    • pisarniški delavci,
    • obrtniki,
    • delavci na kmetijah,
    • delavci,
    • upravljalci strojev,
    • strokovni in tehnični delavci, skupaj z zdravniki, učitelji, računalniški programerji in drugimi strokovnjaki,
    • delavci v storitvenih dejavnostih - trgovci, poslovodje, medicinske sestre, mehaniki, zdravstveni asistenti, stevardese, kozmetičarke, gasilci in gospodinje, pisatelji, umetniki in drugi.
    • Tako kot pri industrijskih panogah, so tudi v nekaterih poklicnih skupinah večje potrebe po delavcih, spet v drugih skupinah povpraševanje pada ali ga ni več. Industrije, ki hitreje rastejo, imajo večje povpraševanje po določenih poklicih, za katere lahko trenutno primanjkuje kadrov. Čez čas, ko bo neka druga panoga v porastu, bo primanjkovalo spet drugih kadrov, medtem ko po novem ne bo več povpraševanja po kadrih, ki so bili pred deset ali več leti zelo iskani.
      Ker na določenem strokovnem področju delovna mesta preprosto ne obstajajo več, najdemo med odpuščenimi delavci tudi izjemno kompetentne in zelo usposobljene ljudi.
  9. Eksplozija manjših podjetij
    Devetdeseta leta so bila obdobje drobljenja velikih organizacij. Spremljali smo lahko, kako so se velika podjetja razdelila na manjša podjetja. Splošne službe, kot so oglaševanje, pravno svetovanje, kadrovske službe, računovodske službe, izobraževalni oddelki, so postale samostojna podjetja za to, da bi lahko zadovoljevale potrebe več podjetij hkrati. V tem obdobju je prišlo do silovitega razvoja teh manjših podjetij, ki jih najdemo v obliki posameznih svetovalcev pa vse do podjetij, ki štejejo več deset zaposlenih. V obdobju 1981–85 je bilo v ZDA ustvarjeno kar 88 odstotkov delovnih mest v malih podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi. Veliko število manjših podjetij in njihova rast pa prispevata k večji fluentnosti zaposlenih v teh podjetjih.

Naša naloga je, da jim pomagamo nadomestiti obup z občutkom priložnosti.
(Lyndon B. Johnson)

Obstoječ proces v naši državi je, da podjetja pospremijo svoje delavce na Zavod za zaposlovanje, kjer se nekaterim sicer ponudi manjša finančna pomoč, ravno tako se jih izobražuje za iskanje nove zaposlitve, potem pa so večinoma prepuščeni sami sebi. Takšno pomoč ocenjujemo kot nepopolno in zato tudi nekakovostno. Na tak način se s prehodom delavcev na Zavod konča tudi odgovornost podjetij do svojih odpuščenih delavcev.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije