Pravo in davki

Plačna direktiva: Ali je materinstvo eden ključnih razlogov za plačilno vrzel?

Čas branja 11 min

Na to vprašanje bomo v prihodnjih letih lahko odgovorili precej bolj konkretno kot danes – tudi zaradi prihajajoče zakonodaje, ki bo namenjena zagotoviti večjo plačilno preglednost in bo razkrila podatke, ki so bili doslej pogosto skriti. 

Slika je simbolična. Foto:

Danes, 25. 3. 2026, v Sloveniji praznujemo materinski dan. V začetku meseca smo praznovali dan žensk. Ob teh praznikih se znova odpira razprava o plačilni vrzeli. Ta kljub formalni enakosti še vedno obstaja: ženske so za enako delo ali delo enake vrednosti pogosto plačane manj. Čeprav je Slovenija zgodovinsko med najbolj egalitarnimi državami v Evropi in imamo nizko plačilno vrzel napram povprečju EU, je zaskrbljujoč podatek, da smo edina država EU (1), ki jo je v zadnjih letih povišala. 

Ob simbolnih gestah ob dnevu žensk in materinskem dnevu se zato odpira tudi širše vprašanje: ali bi lahko del teh prizadevanj usmerili v sistemske ukrepe, ki dolgoročno prispevajo k enakosti? Plačilna preglednost je eden ključnih korakov v tej smeri.

Enako plačilo za enako delo v kontekstu starševstva in plačilne preglednosti

Eden ključnih dejavnikov, ki po raziskavah vplivajo na slabše plačilo žensk je starševstvo in okoliščina, da v slovenski družbi ženske v bistveno večji meri prevzamejo skrbstvene obveznosti, povezane s starševstvom (2). Do razlik v plačilu običajno več ne prihaja neposredno, da bi ženske imele nižjo osnovno plačo kot moški na istem delovnem mestu. Do razlik prihaja zlasti zaradi poznejšega napredovanja, nižjega plačila za delovno uspešnost, manj izobraževanj ter navsezadnje zaradi nižjega nadomestila plače v primeru odsotnosti zaradi nege otrok, nižje plačilo v primeru dela za krajši delovni čas zaradi starševstva in podobno. Te razlike so pogosto težje zaznavne in jih tudi delodajalci sami ne prepoznajo. Ob tem pa plačilna vrzel ni zgolj posledica individualnih okoliščin, temveč tudi strukturnih razlik na trgu dela: poklici, v katerih prevladujejo ženske, so zgodovinsko gledano pogosto sistematično slabše vrednoteni in posledično nižje plačani kot poklici z večinsko moško zastopanostjo. 

Ker so te razlike pogosto manj vidne in jih tudi delodajalci sami težje prepoznajo, postaja ključna prav večja preglednost plačil. Ta predstavlja enega osrednjih ukrepov, s katerimi želi EU nasloviti vprašanje plačilne vrzeli.Leta 2023 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2023/970 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (»Direktiva o preglednosti plačil« in »Direktiva«). Rok za implementacijo se izteče 7. 6. 2026.

V letu 2025 je MDDSZ pripravilo osnutek predloga zakona za implementacijo Direktive o preglednosti plačil, februarja 2026 je osnutek posredovalo Ekonomsko-socialnemu svetu, ki je ustanovil strokovni odbor za pripravo predloga zakona o izvrševanju plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil (3). Predlog zakona še ni objavljen. Glede na trenutno stanje postopka se zdi, da je težko pričakovati, da bi bil zakon sprejet do 7. 6. 2026.

Očitno Slovenija ne bo edina država članica, ki bo zamudila implementacijo, saj po trenutnih podatkih še nobena država članica ni v celoti implementirala Direktive o preglednosti plačil, čeprav imajo nekatere že v veljavi že predhodno sprejete obveznosti poročanja (npr. Nemčija, Francija,  Španija, Švedska in Danska). Evropska komisija je potrdila, da roka za implementacijo ne bo podaljšala. (4)

Kaj to pomeni za delodajalce? 

Odsvetujemo čakanje na sprejem zakona, saj so zahteve Direktive o preglednosti plačil znane že od leta 2023, glede na informacije MDDSZ naj bi zakon sledil minimalnim zahtevam, ki jih določa direktiva in ne bo ambiciozneje določal višjih zahtev. Zato v izogib paniki, ko bo zakon z zamudo sprejet, in tveganjem, da bi zaposleni uveljavljavljali določene pravice po Direktivi po 7. 6. 2026 neposredno od delodajalcev, predlagamo, da delodajalci čimprej ukrepajo.

Katere obveznosti  za delodajalce prinaša Direktiva o preglednosti plačil?

  1. transparentne plačilne strukture, ki zagotavljajo enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti

Enako plačilo za enako delo in za delo enake vrednosti je že uveljavljeno v ZDR-1 (5). Novost, ki jo prinaša Direktiva je razvrščanje delovnih mest na podlagi naslednjih obveznih objektivnih in spolno nevtralnih meril:

  1. znanje in spretnosti (tudi mehke spretnosti)

Sem sodijo formalna izobrazba, izkušnje, osnovne sposobnosti za izvajanje dela na tem delovnem mestu, medosebne veščine in sposobnost reševanja problemov. Znanja in spretnosti vključujejo sposobnost interakcije in navezovanja stikov z različnimi skupinami (notranjimi: sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi; in zunanjimi: strankami ter dobavitelji) ter senzorične in fizične sposobnosti, kot so ročna spretnost, hitrost dela ipd.

  1. delovni napor

Sem sodijo tako mentalni in psihosocialni napor kot tudi fizični napor

Oznake:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije