Pred osrednjim slovenskim kadrovskim kongresom, #loveHR Summit, ki bo 11. in 12. aprila 2024 v Portorožu, smo imeli priložnost spregovoriti z izjemno gostjo, Emmanuelle Leon, izredno profesorico za upravljanje človeških virov in poslovanje na ESCP Pariz in vodjo katedre za preoblikovanje dela. Emmanuelle Leon, z več kot dvema desetletjema izkušenj na področju dela na daljavo, upravljanja na daljavo in novih delovnih prostorov, bo na kongresu imela uvodno predavanje na temo trajnostnega hibridnega upravljanja.

V našem pogovoru je Emmanuelle delila svoje bogate izkušnje in pogled na prihodnost dela v luči digitalne tehnologije in umetne inteligence. Poudarila je ključne izzive in prednosti dela na daljavo tako za organizacije kot za zaposlene, osvetlila je tudi vprašanja, kot so strukturiranje hibridnega modela, vključevanje prilagodljivosti v blagovno znamko delodajalca in motivacijo v hibridnem kontekstu. 

Kako je pandemija pospešila delo na daljavo

Leon je poudarila, kako je pandemija COVID-19 pospešila sprejetje dela na daljavo, kar je prej veljalo za možnost le za majhen del prebivalstva. Razložila je, da je bilo leta 2019 v Franciji le 7 % delovne sile, ki je imelo možnost dela na daljavo, medtem ko se je ta številka med pandemijo močno povečala. Poudarila je, da so orodja za delo na daljavo že obstajala, vendar je bila ideja o delu izven pisarne za mnoge vodje zaskrbljujoča.

Ob tem je delila tudi svoje zgodnje izkušnje z raziskovanjem fleksibilnih delovnih prostorov pri Accenture in kako se je njegova kariera razvijala od začetnih raziskav do svetovanja podjetjem o upravljanju na daljavo. Opisala je tudi, kako se je njeno zanimanje za to področje razširilo na ustanovitev katedre za ponovno odkrivanje dela, ki se osredotoča na razumevanje in oblikovanje prihodnosti dela.

Oglejte si celoten pogovor z Emmanuelle Leon.

V pogovoru so bile izpostavljene tudi ključne prednosti in izzivi dela na daljavo za organizacije in zaposlene. Leon je omenila, kako delo na daljavo lahko zmanjša ogljični odtis podjetij, omogoči dostop do širše baze talentov in izboljša uporabo tehnologije. Po drugi strani pa je izpostavila tudi potencialne slabosti, kot so izgorelost, pomanjkanje inovacij in težave pri ohranjanju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.

Pomemben je trajnostni pristop k hibridnemu delu

Leon je poudarila pomen trajnostnega pristopa k hibridnemu delu in zavzetosti zaposlenih, pri čemer je izpostavila potrebo po strukturiranem in dobro organiziranem načinu dela na daljavo, ki podpira dobro počutje zaposlenih in spodbuja inovacije.

V razpravi so bili obravnavani tudi vplivi dela na daljavo na organizacijsko kulturo, vodenje in zavzetost zaposlenih, pri čemer je Leon poudarila, kako se morajo vodje prilagoditi novim načinom dela in kako lahko organizacije vzpostavijo učinkovite hibridne modele dela. Izpostavila je, da "ni enega pravilnega načina za izvedbo hibridnega dela", vendar je ključnega pomena, da organizacije najdejo model, ki ustreza njihovi specifični kulturi in potrebam zaposlenih.

Pogovor je zajemal tudi vprašanja, kot so pravica do odklopa, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in prilagodljivost kot ključni dejavnik privlačnosti za zaposlene. Leon je izpostavila, kako pomembno je najti pravo ravnovesje med zagotavljanjem prilagodljivosti in ohranjanjem občutka pripadnosti in skupnosti med zaposlenimi.

Leon je poudarila, da tehnologija sama po sebi ni rešitev, temveč orodje, ki omogoča večjo fleksibilnost in dostopnost dela. "Tehnologija nam daje možnosti, ki jih prej nismo imeli, vendar je ključno, kako te možnosti uporabljamo," je dejala, s čimer je opomnila na pomen premišljene uporabe digitalnih orodij za spodbujanje produktivnosti brez preobremenjenosti.

Prihodnost dela: Spremembe morajo ščititi dobrobit zaposlenih

Opozorila je na nevarnosti izgorevanja in poudarila pomen vzpostavitve meja med delom in zasebnim življenjem. "Delo na daljavo ne pomeni, da smo na voljo 24/7. Pomembno je, da vzpostavimo jasne meje in si vzamemo čas za regeneracijo," je izpostavila. To je še posebej pomembno v času, ko so meje med službenim in osebnim prostorom zabrisane.

Upravljanje dela na daljavo zato po njenem mnenju zahteva razvoj novih veščin in pristopov s strani vodij. "Vodje morajo biti bolj osredotočeni na rezultate kot na procese in zaupati svojim ekipam, da bodo delo opravile učinkovito, ne glede na to, kje so," je povedala. Poudarila je tudi pomen komunikacije, empatije in sposobnosti vodij, da ohranjajo povezanost in kulturo podjetja na daljavo.

Emmanuele Leon je opozorila tudi na pomembnost fleksibilnosti pri oblikovanju delovnih politik, ki privabljajo in zadržujejo talente. "Podjetja morajo biti fleksibilna in odprta za potrebe svojih zaposlenih, če želijo ostati konkurenčna," je dejala. Obenem je poudarila, da prilagodljivost ne pomeni popuščanja standardom ali pričakovanjem, ampak iskanje ravnovesja, ki omogoča zaposlenim, da uspevajo.

En izmed njenih ključnih citatov, ki povzema njen pristop do dela na daljavo in hibridnega dela, je: "Sprememba ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak nekaj, kar bi morali sprejeti. Vendar pa mora biti ta sprememba dobro vodena in podprta z jasnimi politikami, ki ščitijo dobrobit zaposlenih in spodbujajo produktivnost."

Z nasveti in vpogledi Emmanuele Leon lahko organizacije bolje razumejo kompleksnost dela na daljavo in hibridnih modelov ter razvijejo strategije, ki podpirajo tako poslovne cilje kot tudi dobrobit zaposlenih. Pridružite se nam na #LoveHR Summitu in se opremite z novim znanjem, kako oblikovati harmonično prihodnost dela na daljavo.