Pomen vlaganja v zaposlene za prihodnost dela
Čas branja 17 minHiter tehnološki razvoj, napredek in globalizacija prinašajo s seboj spremembe, ki močno vplivajo tudi na trg dela in njegovo prihodnost ter na položaj zaposlenih v tem spremenjenem okolju. Nove tehnologije, novi poslovni modeli, nove storitve in produkti ter novi načini organiziranja dela za njihov razvoj ali kasneje za njihovo obvladovanje in nadaljnje delo zahtevajo tudi nova znanja in veščine zaposlenih.
Izobraževanju in usposabljanju daje poseben pomen tudi nedavno razglašen Evropski steber socialnih pravic1, ki na prvo mesto daje pravico vsakogar do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.
Pričujoči prispevek se osredotoča na pomen vlaganja v znanje in spretnosti zaposlenih, izzive, ki se v zvezi s tem pojavljajo ter dobre prakse in pobude na mednarodni ravni na tem področju.
Razlogi za vlaganje v znanje in spretnosti zaposlenih
V času hitrega napredka in konkurence na vseh področjih je ključna inovativnost, temelječa na kreativnosti, raziskovanju in razvoju. Navedeno ne velja le za tržne dejavnosti, temveč je pomembno tudi pri razvoju javnega sektorja in javnih storitev, pa tudi za nevladni sektor, socialno podjetništvo ipd. Odločilno vlogo pri inovativnosti imajo zaposleni in vlaganje v njihovo znanje in veščine je neposredno povezano s tem, kako uspešen je delodajalec. Mednarodna organizacija dela uporablja pojem »notranja funkcionalna prilagodljivost«2, s katero delodajalec prilagaja raven veščin, znanja in prilagodljivosti zaposlenih delovnemu procesu z različnimi ukrepi, npr. z rednim usposabljanjem, večopravilnostjo, delom v skupinah, vključevanjem zaposlenih v kreiranje delovnih mest in prilagajanje tehnologij. Po ugotovitvah Mednarodne organizacije dela zagotavljanje formalnega usposabljanja zaposlenim, ki so zaposleni za polni delovni čas, pozitivno vpliva na konkurenčnost podjetja in kakovost delovnih mest. Plače v takšnih podjetjih so za 14 odstotkov višje kot v podjetjih, ki takšnega usposabljanja ne zagotavljajo, njihova produktivnost pa je višja za 20 odstotkov. Posledično je njihova konkurenčnost višja in strošek dela na enoto za 6 odstotkov nižji3.
Če delavec ne bo prepričan v to, da bodo nova znanja zanj koristna, z več znanja in veščin pa bo koristnejši tudi za delodajalca, bo bistveno manj motiviran za izobraževanje in usposabljanje, posledično pa utegne to vplivati tudi na obseg dejansko pridobljenega znanja in veščin.
Četrta industrijska revolucija bo močno spremenila delovna mesta, ki jih poznamo danes. Številna bodo v prihodnosti drugačna, nekaterih delovnih mest ne bo več, nastala bodo nova delovna mesta, hkrati pa naj bi bila za delavce v prihodnosti vsakih pet let potrebna obsežna prekvalifikacija4. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v Sloveniji zaradi digitalizacije ogroženih med 40–50 odstotkov delovnih mest, kar Slovenijo postavlja nekje v povprečje držav EU.
Po drugi strani nemško ministrstvo za delo napoveduje, da bi sicer lahko bilo izgubljenih manj delovnih mest, kot bi jih bilo nadomeščenih z novimi delovnimi mesti v teh ali drugih dejavnostih5. Evropska komisija je leta 2015 v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji za enotni digitalni trg za Evropo ugotavljala, da se povpraševanje po delavcih z digitalnimi spretnostmi vsako leto poveča za približno 4 odstotke in da bi brez odločnega ukrepanja zaradi pomanjkanja strokovnjakov za IKT v EU do leta 2020 lahko bilo 825.000 nezasedenih delovnih mest6. Vlaganje v zaposlene je tako izjemnega pomena na eni strani zaradi dejstva, da je le z ustrezno izobraženimi in usposobljenimi zaposlenimi mogoče izkoristiti ves potencial, ki ga prinaša tehnološki napredek7, na drugi strani pa tudi zaradi dejstva, da je potrebno dvigniti raven digitalne pismenosti med zaposlenimi v vseh gospodarskih sektorjih za izboljšanje njihove zaposljivosti8. Za uspešen prehod v času digitalnih sprememb je zato ključnega pomena izobraževanje, neprestano poklicno izobraževanje in usposabljanje ter razvoj veščin. Uspešen prehod lahko v določeni meri odgovarja tudi na nekatere izzive, ki jih pred trg dela postavljajo demografske spremembe in starajoča se družba.