Mobing ali psihično nasilje na delovnem mestu je resen problem, ki lahko povzroči dolgotrajne negativne posledice za posameznike in organizacije. Delodajalci imajo ključno vlogo pri prepoznavanju, obvladovanju in preprečevanju mobinga, saj so zakonsko dolžni zagotavljati varnost in zdravje pri delu, kar vključuje tudi ukrepe za zaščito zaposlenih pred psihosocialnimi tveganji.

Dr. Danijela Brečko, direktorica Inštituta Sofos in izvajalka delavnice »Mobing – prepoznajte in ukrepajte«, poudarja, da preprečevanje mobinga ni zgolj pravna obveznost, temveč tudi temelj za boljše delovno okolje in večjo zavzetost zaposlenih.

dr. Danijela Brečko

Odgovornost delodajalcev pri preprečevanju mobinga

Kot pojasnjuje dr. Brečko, zakonodaja določa, da je delodajalec dolžan sprejeti minimalne ukrepe za zaščito delavcev pred mobingom. V primeru sodnega postopka velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora delodajalec dokazati, da je ukrepal za zaščito zaposlenega. Ta dolžnost vključuje tudi zaščito pred zunanjim mobingom, ki ga izvajajo tretje osebe, kot so stranke, dobavitelji ali poslovni partnerji.

Med ukrepi, ki jih organizacije lahko uvedejo, so:

Zakaj je izobraževanje ključno?

Eden od učinkovitih načinov za obvladovanje mobinga so delavnice in izobraževanja, ki pomagajo organizacijam razumeti vzorce vedenja, ki vodijo do mobinga, ter jih ločiti od drugih, manj prijetnih situacij na delovnem mestu. Delavnica »Mobing – prepoznajte in ukrepajte« pod okriljem Planeta GV omogoča udeležencem, da pridobijo praktična znanja in orodja za preprečevanje mobinga. Več informacij o delavnici je na voljo na www.mobingpridelu.si.

Slika je simbolna. Foto: Freepik

Ključni ukrepi za zdravo delovno okolje

Dr. Brečko svetuje, da morajo delodajalci za preprečevanje mobinga vzpostaviti sistemske rešitve in redno spremljati odnose na delovnem mestu. Ključne korake lahko povzamemo takole:

Vlaganje v preprečevanje mobinga je koristno za vse

Preprečevanje mobinga zahteva aktivno vlogo delodajalcev in stalno ozaveščanje zaposlenih. S sprejemanjem preventivnih ukrepov lahko organizacije ustvarijo varno delovno okolje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju.

Dr. Danijela Brečko poudarja, da je vlaganje v preprečevanje mobinga dolgoročno koristno za vse – tako za zaposlene kot za organizacije, saj se znižujejo psihosocialna tveganja, povečujeta pa se zavzetost in produktivnost zaposlenih.