Vodenje

Prihodnost formalnega izobraževanja in usposabljanja v poslovnem svetu

Čas branja 12 min

Formalno izobraževanje pogosto s težavo sledi tempu sprememb v globalnem gospodarstvu in tehnologiji. Tudi če sedanja hitrost prilagajanja ostaja nespremenjena, bo intenzivna dinamika sprememb, ki jo nalagajo pospešeni tehnološki razvoj, spremembe trga dela, staranje prebivalstva in okoljski izzivi, preprosto prehitela sposobnost prilagajanja formalnih izobraževalnih sistemov. V prispevku so predstavljeni trendi, ki bodo izpostavili izobraževanje dodatnim pritiskom, ter izzivi, s katerimi se bo soočilo področje izobraževanja in usposabljanja.

Splošni družbeni trendi, ki vplivajo na prihodnost izobraževanja

Tržni pritiski
Tržni pritiski silijo izobraževalne organizacije, da znižujejo cene izobraževanja, ustvarjajo večjo dodano vrednost, izboljšujejo dostop do izobraževanja in optimizirajo izobraževalni sistem1. Inovacije na področju informacijske tehnologije (IT) prinašajo številne možnosti, da postane izobraževanje stroškovno učinkovitejše in cenovno dostopnejše, da se znižajo režijski stroški, skrajša čas zaključevanja študija, izboljša kakovosti (online) tečajev in programov, poveča vpis in število študentov oz. slušateljev, ki jih lahko vpišejo izobraževalne organizacije.

Zaradi gospodarskih pritiskov in sprememb se je v zadnjih letih spremenila tudi družbena vloga izobraževalnih organizacij, ki so se iz interdisciplinarnih znanstvenih institucij prelevile v pomembne akterje inovacijskih ekosistemov2. Dodatni pritiski v poslovnem okolju, kot so prenašanje tržne moči na uporabnika, globalizacija in nove oblike partnerstev, dodatno prispevajo k nastajajočemu trendu, ki je trenutno prisoten predvsem v ZDA3, da so začele javne šole in univerze ponujati spletne izobraževalne programe ali tečaje, ki so v celoti v domeni podizvajalcev. Na svetovni ravni podobne spremembe potekajo v okviru pojavljanja državno podprtega izvoza celotnih izobraževalnih programov4. Očitne postajajo težnje univerz, da delujejo še bolj interdisciplinarno, se osredotočajo na podjetništvo in skušajo ustvariti dodano vrednost. Ker postajajo v današnjem okolju linearno razmišljanje in linearni procesi vse pogosteje nadomeščeni s težnjami po eksponentni rasti, ki izkorišča moč mrežnih platform in krožnih procesov, so univerze pod vse večjimi pritiski, da se povezujejo z industrijo, podjetniki in družbeno angažiranimi posamezniki, kupci in partnerji5. Ne smemo pozabiti, da so univerze oz. izobraževalne organizacije na splošno izpostavljene razširjanju številnih alternativ, ki dopolnjujejo ali spreminjajo klasične izobraževalne programe in tečaje: npr. odprti masovni spletni tečaji (MOOC), programerski boot campi in razni programi, ki ne vodijo k uradni izobrazbi (angl. non-degree) idr.

Tehnološki pritiski
Od začetka informacijske dobe smo priča trendu eksponentnega naraščanja količine podatkov in razvoju informacijske tehnologije ter števila naprav, ki te podatke obdelujejo. Naraščajoče število tehnologij, ki jih je mogoče dokaj enostavno prilagoditi reševanju problemov v izobraževalnem sektorju, je nedavno pritegnilo tudi zanimanje znanih IT-inovatorjev in podjetnikov (npr. Fundacija Billa & Melinde Gates in Chan Zuckerberg iniciativa Marka Zuckerberga). Razvijajoče se informacijske tehnologije vključujejo umetno inteligenco (UI), upravljanje množičnih podatkov (angl. big data) in internet stvari (angl. Internet of Things – IoT). Brez UI ne bi bilo mogoče upravljati ogromnih količin razpoložljivih podatkov, se učiti iz njih in sprejemati poslovne odločitve, reševati probleme povezane s prepoznavanjem, organizirati znanje ali izdelovati učeče se naprave in naprave za avtonomno premikanje. S povečevanjem računske moči na pomenu pridobiva tudi vizualna predstavitev kompleksnih podatkov. Ne glede na to, da IT prinaša odgovore na različne učne potrebe učencev oz. slušateljev in probleme izobraževalnih organizacij tako v akademskih kot v poslovnih okoljih, pa ne smemo pozabiti, da tehnologija nikoli ni bila edino gibalo družbenih sprememb6. Konferenca »UI in prihodnost dela«, ki jo je gostil MIT laboratorij za računalništvo in umetno inteligenco, je namreč pokazala na strinjanje med strokovnjaki, da bo UI pomembno vplivala tako na delovna mesta kot na samo naravo dela, vendar pa bo UI bolj kot nadomeščanju človeških sposobnosti služila njihovemu izboljševanju7.

Pritiski trga dela
Kljub različnim poročilom in mnenjem o vplivu tehnološkega razvoja na prihodnost dela ostaja nekaj očitno: delodajalci se bodo še naprej pritoževali zaradi nezadostnih ali zastarelih kompetenc, ki jih zagotavlja formalni izobraževalni sistem, saj te (pre)hitro zastarajo zaradi pospešenega razvoja tehnologije in spreminjanja poslovnih potreb. Pri razvijanju izobraževalnih programov pa poleg akademskih kompetenc vse bolj pridobivajo na pomenu tudi neakademske kompetence8. Poslovni svet prihodnosti namreč ne zahteva le močno razvitih delovno specifičnih kompetenc, temveč tudi prenosljive splošne in generične kompetence ter znanja, kot na primer: sposobnost komuniciranja, timskega dela, podjetništva, trženja, strateškega upravljanja, inovativnosti ipd.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije