Prakse

Primer iz prakse: odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu

Čas branja 9 min

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem invalidom veljajo določene posebnosti, ki sicer ne pridejo v poštev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugim delavcem. Delavci invalidi so varovana kategorija delavcev, pri katerih je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).

V 1. in 2. odstavku 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga zgolj v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

V tem prispevku bi rad predstavil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu, saj v teh primerih veljajo določene posebnosti, ki sicer ne pridejo v poštev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugim delavcem. V 1. in 2. odstavku 116. člena ZDR-1 je določeno, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga zgolj v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Začetek postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Članek je nastal na podlagi konkretnega primera. Delavec (v nadaljevanju tudi tožnik) je pri večji delniški družbi (v nadaljevanju tudi delodajalki ali toženki) bil zaposlen več kot 30 let. V zadnjem obdobju (po spremembi lastništva pri delodajalki) se je začelo premeščanje določenih (po mnenju delodajalke manj produktivnih) delavcev na različna delovna mesta. V resnici je šlo bolj ali manj za formalno spreminjanje nazivov delovnih mest preko spremembe sistemizacije delovnih mest, dejansko pa je delavec vseskozi opravljal enako delo.

Delavec, ki je imel že dalj časa določene zdravstvene težave, je v določenem obdobju prejel odločbo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod), s katero je bilo ugotovljeno, da je delavec invalid III. kategorije, opredeljene pa so bile tudi omejitve pri njegovem delu. V skladu z odločbo Zavoda je delodajalka z delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Delavec je svoje delo opravljal, kot je bilo dogovorjeno in v skladu s svojimi zmožnostmi. Vedno se je ravnal po navodilih delodajalca, izpolnjeval pogodbene obveznosti in vestno opravljal delo.

Delodajalka se je odločila, da je delavec invalid zanjo preveliko breme in je začela iskati načine, kako prekiniti delovno razmerje. Začetek postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi je predstavljalo obvestilo delodajalke o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tem dokumentu je delodajalka zapisala, da se v družbi izvaja prestrukturiranje, da je bil v družbi sprejet sklep o zmanjšanju števila delavcev, da je posledično bila sprejeta odločitev, da se bo delavcu odpovedala pogodba o zaposlitvi, da pa bo družba predhodno preverila možnosti odpustitve pri Komisiji za ugotovitev podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: Komisija), ter da bo v primeru njenega pozitivnega mnenja tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije