Vodenje

Progresivne organizacije: zaposleni na prvem mestu

Čas branja 9 min

Vsak dan smo obkroženi s spremembami, inovacijami in novostmi. Če so v zadnjem času prevladovale inovacije predvsem na tehnološkem področju, zdaj v ospredje prihajajo inovacije na socialnih področjih. Inovacije in spremembe povezujejo svet, izdelki in storitve na drugem koncu sveta pa so vedno bolj dostopne. Enako velja za delovna mesta in bodoče zaposlene. Vedno manj je pomembno, da kandidat za zaposlitev živi blizu lokacije delovnega mesta. Tekmovanje za bodoče zaposlene tako postaja vedno bolj globalno.

Čeprav se morajo podjetja vse bolje prilagajati končnemu kupcu in da so inovacije in kreativnost tisto, kar omogoča preživetje v svetu, kjer so spremembe vedno hitrejše in pogoste2, ena stvar ostaja enaka kot pred 100 leti - to je klasična struktura podjetij1.

Od menedžmenta 1.0 do samovodenih timov

Začetki menedžmenta segajo v leto 1887, ko se je Henry Gantt pridružil Frederick W. Taylorju pri uvajanju znanstvenega menedžmenta v podjetja. Cilj menedžmenta je bil doseči večjo produktivnost in s tem hipotetično večje zadovoljstvo delavcev. Eden ključnih principov po Taylorju je bil razdelitev odgovornosti in dela. Taylor je menil, da morata biti delo in odgovornost enako porazdeljena med upravljavce in delavce: menedžer nosi odgovornost, da odloči, kako naj je določeno delo opravljeno, medtem ko ima delavec odgovornost, da to delo opravi na način, ki mu je določen5. In ta princip razdelitve nalog po Taylorju se še danes široko uporablja. Poleg tega so še danes v uporabi njuni pripomočki, kot so npr. Gantt tabela ali pa princip nagrajevanja, ki je pogojen s hitreje opravljenimi nalogami ipd. Na organizacije se je gledalo kot na stroje, kjer vsak zaposleni predstavlja točno določen del s točno določeno nalogo - brez svobode odločanja o načinu izvedbe naloge.

Kaj so progresivne organizacije?

Metafora o organizaciji kot dobro naoljenem stroju je še kako prisotna tudi več kot 100 let kasneje, ko je naš svet videti in deluje popolnoma drugače. Začele pa so se pojavljati organizacije, ki nase gledajo kot na živ organizem, ki raste, se razvija, prilagaja in uči - kjer odgovornost ni centralizirana na menedžment, ampak razpršena med vse zaposlene. V teh organizacijah ni točno določenih nazivov, pravil in nalog. Predvsem pa ni vnaprej predpisane hierarhije in menedžerjev. Friderick Laloux je v svoji knjigi Reinventing organizations opisal stopnje razvitosti organizacije3:

Za progresivne organizacije je značilno, da delujejo po načelu samovodenih timov, kjer velja popolna transparentnost. To pomeni, da so zaposlenim na voljo tudi vsi finančni podatki o podjetju. Pogosto si zaposleni celo sami določajo plače4 in so udeleženi pri dobičku. Velja, da je vsak zaposleni avtonomen in odgovoren za svoje delo, ter temu primerno tudi sprejema odločitve. To ne pomeni, da se ne ozira na druge - pogosto imajo podjetja vzpostavljene mehanizme, kot je npr. posvet s sodelavci. Progresivna organizacija ni nujno organizacija brez hierarhije. Še vedno se v organizaciji lahko vzpostavljajo hierarhije, vendar je način določanja vodij demokratičen, predvsem pa temelji na kompetencah in ne na statusu. Precej progresivnih organizacij nima svoje kadrovske službe, čeprav imajo tudi po nekaj deset tisoč zaposlenih1,4.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije