Psihološka varnost: Kakšna naj bo vloga vodij?
Čas branja 9 minPsihološka varnost ni samoumevna, niti je ne moremo preprosto doseči. Gre za odsotnost medosebnega strahu, ki nam omogoča, da se v različnih okoliščinah in na različnih mestih počutimo varno. Pomislite na okolje, v katerem ste bili najbolj produktivni, ustvarjalni in inovativni. Ste bili takrat tudi najbolj mirni? Najbolj ponosni nase? Najbolj ustvarjalni?
Izvedeli boste:
Kaj pomeni psihološka varnost in zakaj je ključna za uspešno delovno okolje?
Kako jo lahko vodje in zaposleni aktivno spodbujajo za večjo zavzetost in inovativnost?
Kakšne so negativne posledice pomanjkanja psihološke varnosti in kako jih preprečiti?
Ne moremo mimo Maslowe hierarihije potreb, saj predstavlja okolje, v katerem pridemo do najvišjih vrednot, torej do osebne izpolnitve, samo, v kolikor izpolnimo temeljne predpogoje - osnovne potrebe.
Vizualizirajmo. Predstavljajmo si življenje od študentskih let do odrasle dobe, ko smo uspešni v svoji karieri. Če smo se kot študentje lahko posvetili zgolj študiju, račune pa so v celoti poravnavali starši, ki so poleg tega poskrbeli še za zdravo hrano in bili naša psihična podpora, smo bili lahko ciljno v celoti usmerjeni na študij, bili ustvarjalni in popolnoma posvečeni znanosti. Imeli smo vse pogoje, da uspemo. Ko pa iščemo prvo službo, se osamosvajamo in urejamo družinsko življenje, pogosto naše osnovne potrebe niso več tako dobro izpolnjene.
Tudi v službi, kjer bi morali dati vse od sebe, ne moremo odmisliti finančnih skrbi, obveznosti ali družinskih odgovornosti. Ali obratno – če smo predani delu, nas doma čakata razočaran otrok in partner, ker smo povsem posvečeni projektu. In ko smo v obdobju zrelosti, finančno stabilni, izpopolnjujemo samo še višje vrednote po Maslowu in smo v službi lahko samo še popolnoma predani, inovativni in seveda uspešni. Seveda, če nimamo slučajno neprijetnih sodelavcev, zoprnega šefa in toksično okolje. Torej?
Seveda življenje ni tako preprosto razdeljeno, zato tudi psihološka varnost ni nekaj samoumevnega in je ne moremo doseči zlahka – ne v delovnih skupinah, ne v družbi nasploh (1).
Kaj vse omogoča psihološka varnost na delovnem mestu
Ne smemo pozabiti, da psihološka varnost ni enaka pripadnosti, zavzetosti ali zaupanju. Psihološka varnost je kolektivna vrednota, njena prisotnost in pomen pa se oblikujeta znotraj konteksta in skupinske dinamike. Pripadnost skupini, ki seveda pripomore k občutku varnostni posameznikov, pa je vseeno individualni občutek (3), ki se lahko od osebe do osebe razlikuje. In čeprav je psihološka varnost skupek vsega, se v osnovi nanaša na to, kako člani tima zaznavajo timske norme (7). Delovna okolja moramo torej obravnavati kot celoto in ne kot zbirko posameznikov (4) ter tako razumeti razliko med kolektivnim in individualnim vidikom psihološke varnosti.
Raziskave kažejo, da je ustvarjanje vključujočih psihološko varnih delovnih mest pomembno za ustvarjanje produktivnih in inovatinih organizacij. (2)
Psihološka varnost omogoča zaposlenim, da se počutimo varne pri prevzemanju medosebnih tveganj, komuniciranju, odkritem nestrinjanju, da brez pritiskov in strahu pred negativnimi posledicami izražamo svoje ideje in postavljamo vprašanja ter svobodno izražamo svoje ideje. To je okolje, kjer delimo informacije z drugimi, tudi negativne oziroma takšne, ki kažejo na nestrinjanje, potrebo po izboljšavah. To je okolje, kjer priznamo napake, priznamo ranljivost in zmotnost.
Psihološka varnost ni zgolj pripadnost ali zavzetost, temveč kolektivna vrednota, ki se oblikuje skozi skupinsko dinamiko in organizacijsko kulturo.
Zaposleni v takšnem okolju menijo, da jih sodelavci ne bodo zavrnili, ko bodo izrazili svoje mnenje, temveč bodo spoštovali kompetentnost, se iskreno zanimali za mnenja in jih vključevali v konstruktivno reševanje konfliktov (3). Vse to pa vodi do povečane kreativnosti in sodelovanja, saj se člani počutijo opolnomočene in varne prispevati k skupnemu cilju. To je (perfektno) okolje, ki omogoča močno skupnost, večjo učinkovitost posameznikov in predvsem skupine, večjo zmogljivost, ustvarjalnost in seveda zadrževanje zaposlenih. (1)
Čigav vpliv na ustvarjanje takšnega okolja je največji? Ko govorimo o ekipah, je vpliv vodje ključnega pomena. Vodje z lastnimi dejanji in pristopom oblikujejo okolje, v katerem se sodelavci počutijo psihološko varne ali pa obratno.