Družba

Raziskava –so invalidi res pogosteje odsotni?

Čas branja 16 min

Ker odsotnost z dela zaradi bolezni vpliva tako na delodajalca kot na posameznika in njegovo družino, smo v pričujočem članku na primeru podatkov o bolniških odsotnostih analizirali povezavo med bolniško odsotnostjo ter nekaterimi dejavniki dela in lastnostmi delavca. Poseben poudarek smo dali ugotavljanju povezave med bolniško odsotnostjo in obstojem statusa invalida.

Analiza je pokazala, da so bolniške odsotnosti bolj pogoste in daljše v primeru, da ima delavec status invalida kot v primeru, da delavec nima statusa invalida. Vendar se je izkazalo tudi, da so bolniške odsotnosti krajše in manj pogoste z daljšanjem časa od nastanka invalidnosti. Poleg tega je z daljšanjem časa od nastanka invalidnosti več delavcev invalidov, ki v obravnavanem obdobju niso bili niti enkrat bolniško odsotni. Pomemben dejavnik bolniške odsotnosti so tudi nekatere druge značilnosti, ki jih podrobneje definira naša raziskava.

Bolniška odsotnost – trajanje in frekventnost

Odsotnost z dela zaradi bolezni vpliva tako na delodajalca (npr. vpliv na produktivnost) kot na posameznika in njegovo družino (npr. vpliv na višino družinskih dohodkov)1. Številni avtorji poudarjajo nujnost razlikovanja med frekvenco in trajanjem bolniške odsotnosti, saj izpostavljata različne težave.

Frekvenca bolniških odsotnosti pomeni število ločenih/različnih bolniških odsotnosti, ki jih ima delavec v enem letu. Frekvenca bolniške odsotnosti naj bi bila močno povezana z delovno motivacijo posameznika in na ta način tudi z nagnjenostjo k absentizmu. Dejavniki frekvence bolniških odsotnosti naj bi bili: dojemanje absentizma, posameznikove lastnosti in motivacija, trenutni pogoji v zasebnem življenju (več sprememb in obveznosti v zasebnem življenju – pogostejša bolniška odsotnost), razmerje med zdravstvenim stanjem in delovnimi pogoji ter odnosi v delovnem okolju2.

Na drugi strani je trajanje bolniške odsotnosti (sicer ravno tako povezano tudi z motivacijo zaposlenega) močno povezano z resnostjo bolezni. Izračunamo jo lahko na več načinov, na primer kot povprečje števila dni bolniške odsotnosti na posamezno bolniško odsotnost (torej seštevek vseh dni bolniške odsotnosti deljeno s frekvenco bolniških odsotnosti)2.

Dejavniki trajanja bolniške odsotnosti so sicer podobni tistim, ki veljajo za frekvenco bolniških odsotnosti. Med njimi so lastnosti in značilnosti posameznika (spol, starost, raven izobrazbe, fizična oviranost idr.), delovno okolje (npr. način obravnave bolnih delavcev s strani delodajalca), socioekonomski status posameznika (nižji socioekonomski status daljša obdobja bolniških odsotnosti)2. Med najpogostejšimi vzroki za bolniško odsotnost z vidika vrste zdravstvenih težav so mišičnoskeletne bolezni ali poškodbe. Po nekaterih študijah so te odgovorne za eno tretjino bolniških odsotnosti v nekaterih državah (npr. na Švedskem)5.

Tako frekvenca kot trajanje bolniških odsotnosti sta torej odvisna od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo vsaj v dve skupini: značilnosti dela in delovnega okolja ter značilnosti zaposlenega2,3,4.

Pozitivna plat odsotnosti zaradi bolezni

Težko rečemo, da je bolniška odsotnost edina ustrezna mera zdravstvenega stanja ali natančneje, obolevnosti, delovne populacije, saj se številni posamezniki kljub poškodbi ali bolezni ne odločajo za bolniško odsotnost, temveč kljub temu hodijo v službo6. Je pa, na drugi strani, bolniška odsotnost dober pokazatelj povezav med obolevnostjo delavca in pozneje ugotovljeno nezmožnostjo za delo1. Številne študije namreč ugotavljajo, da obstaja povezava med povečano odsotnostjo zaradi bolezni ter možnostjo za invalidsko upokojitev v prihodnje7.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije