Vodenje

Razvoj vodstvenih veščin: se vodja naredi ali rodi?

Čas branja 10 min

Razvoj vodstvenih veščin podjetja pogosto zanemarjajo, še posebej pri mladih ali neizkušenih vodjih. Zato se vedno znova postavlja vprašanje, ali se vodja rodi ali razvije skozi učenje. To vodi v raziskovanje različnih vidikov razvoja vodstvenih veščin ter pomena vseživljenjskega učenja za uspešno vodenje posameznika in organizacije.

Izvedeli boste:
Katere so ključne komponente uspešnega razvoja vodje?
Kako lahko coaching, mentorstvo in formalna izobraževanja pomagajo pri razvoju vodstvenih veščin?
Kako miselnost rasti vpliva na uspešnost vodenja in osebni razvoj vodje?

Ko delodajalci izbirajo novega vodjo, se pogosto soočajo z dilemo: ali naj izberejo nekoga, ki že ima vse potrebne lastnosti in izkušnje − na primer zunanjega kandidata, ki zahteva višjo plačo − ali naj vlagajo v razvoj obetavnega posameznika iz notranjih vrst, ki sicer obvlada svoje delo, a še nima potrebnih vodstvenih veščin?

Pogosto se podjetja odločijo za slednjo možnost, saj je ta velikokrat cenejša. Vendar se prepogosto zgodi, da izbranega vodjo pustijo brez ustrezne podpore. Denar, namenjen že izkušenim vodjem, ki so svoje veščine izpopolnjevali skozi leta izkušenj in učenja iz napak, se redko porablja za razvoj mladih vodij. Starejši vodje pa pogosto izrazijo obžalovanje, da podjetja niso vlagala vanje, ko so bili še mladi in na začetku svoje vodstvene poti.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Tako se novi vodja sooča s ključnim vprašanjem, kako razvijati svoje vodstvene veščine. Naj se zanaša na svoje obstoječe sposobnosti in se uči skozi izkušnje, pri tem pa tvega, da bo uspeh prepuščen naključju? Ali naj išče formalna izobraževanja, coachinge ali mentorstva?

Ali se vodja rodi ali naredi?

Teorije so različne, a večina raziskav kaže, da se določene vodstvene lastnosti lahko podedujejo, vendar so za razvoj vodstvenih veščin nujno potrebni tudi učenje in izkušnje. Nekdo, ki je po naravi ekstroverten, karizmatičen in inteligenten, ima lahko potencial, da postane dober vodja, vendar brez ustreznega razvoja in vlaganja v te lastnosti njegov potencial ostane neizkoriščen (Haraida, Blass, 2019). 

Genetika ima pomembno vlogo pri določanju nekaterih lastnosti, ki naredijo nekoga bolj primernega za vodstveni položaj. Kljub temu pa se vodstvenih veščin lahko tudi naučimo. Ključno je, da je posameznik za to odprt in voljan. 

Ta teorija se ujema s konceptom miselnosti rasti, ki jo je razvila znanstvenica Carol Dweck. Ljudje z miselnostjo rasti verjamejo, da se lahko z vloženim trudom in časom izboljšajo, postanejo pametnejši in spretnejši. Ljudje z omejeno miselnostjo verjamejo, da so njihove sposobnosti nespremenljive in da ne morejo napredovati. Koncept miselnosti rasti pa poudarja, da se rodimo z določenimi talenti, vendar jih moramo nenehno razvijati, če želimo napredovati (Dweck, 2006).

Ključne lastnosti dobrega vodje

Vodstvene veščine so kombinacija sposobnosti, lastnosti in znanj, ki vodjem omogočajo uspešno usmerjanje in vodenje posameznikov, skupin ali organizacij. Te veščine so potrebne za učinkovito izvajanje vodstvenih funkcij in doseganje ciljev organizacije.

Katere so torej ključne lastnosti dobrega vodje? Različne raziskave navajajo različne osebnostne in vedenjske lastnosti, vendar se nekatere pogosto ponavljajo:

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije