V Simobilu smo se tako kot večina podjetij dolga leta mučili, kako spodbuditi proces inovacij. To so bile na največkrat velikopotezne aktivnosti – pozivi k zbiranju idej, predlogov –, ki pa nikoli niso v celoti zaživele. Tudi realizacija prispelih predlogov ni bila posebej uspešna. Leta 2011 smo v strategiji ponovno naslovili področje učinkovitosti. Znotraj tega je v naslednjem letu nastala pobuda Simplicity, v sklopu katere smo se tokrat veliko bolj sistematično lotili prenove procesov in optimizacije poslovanja.

Seveda je bila najbolj očitna aktivnost ponovna identifikacija odvečnih kompleksnosti in iskanje rešitev za njihovo odpravo. Nastala je nova »to do« lista, katere nosilci so bili managerji s posameznih poslovnih področij. V prvem zagonu se je odpravilo nekaj težav, vendar je zaradi premajhnega fokusa zadeva zopet zastala.

Iskanje ideje v japonskih principih

Ponoven neuspeh je zahteval temeljit razmislek, zakaj takšne iniciative ne prinesejo želenih učinkov. V tej fazi analize smo iskali mednarodne prakse, modele, s pomočjo katerih bi lahko razumeli, kje so vzroki za naš neuspeh. Povsem po naključju smo se obregnili ob KAIZEN – enega od principov japonske učinkovitosti. Japonska organizacija je znana po svojih enkratnih pristopih pri upravljanju in vodenju človeških virov, ki so temelj za visoko zavzetost zaposlenih. Prav tako je ključ za uspeh njihovega gospodarstva v nenehnem izboljševanju že obstoječih proizvodov in procesov: kaizen, krožki kakovosti, just in time …