Skotopični sindrom na delovnem mestu
Čas branja 9 minGlavoboli, slabo počutje, utrujenost, suhe ali razdražene oči, slaba koncentracija ipd. so lahko posledica skotopičnega sindroma, ki lahko pomembno vpliva na naše delo. Zato vam predstavljamo nekaj preprostih rešitev, ki lahko pripomorejo k omilitvi simptomov skotopičnega sindroma na delovnem mestu.
Ste eden izmed tistih, ki se izogiba nakupovalnih središč zaradi močnih luči? Z muko sedete v avto, kadar dežuje, nočne vožnje pa se izogibate? Imate prijatelje, ki se radi sprostijo z branjem knjige, vi pa ne razumete, kako je lahko branje za nekoga sproščujoče, saj se vam pri branju naprezajo oči, začne vas boleti glava in nikakor vam ne uspe držati koncentracije dlje časa? Niste edini. Na svetu je namreč 12–14 % oseb1, ki občutijo nelagodje ob določeni vrsti svetlobe2, težave pa se povečujejo predvsem pri fluorescentni svetlobi3. Seveda je lahko vzrokov za omenjene težave kar nekaj, za omenjenih 12–14 % ljudi pa se razlog skriva v prisotnosti skotopičnega sindroma (v tujini ga imenujejo Irlen sindrom).
Kaj sploh je skotopični sindrom?
Gre nevronsko nedelovanje, ki vpliva na obdelavo vidnih informacij4. Pri osebi s skotopičnim sindromom so namreč nevroni v možganih občutljivi na določeno barvo svetlobe, zaradi česar so možgani pri predelovanju vidnih informacij močno obremenjeni. Če poenostavimo: možgani se pri obdelavi informacij, ki prihajajo od oči do možganov, naprezajo, sčasoma se možgani zaradi tega utrudijo (čeprav morda od začetka obdelava vidnih informacij še ni motena) – takrat se pojavijo različni simptomi skotopičnega sindroma: glavoboli, solzenje oči, napetost v očeh, suhe oči, vrtoglavica, slabost …, poleg tega pa tudi razna vidna popačenja, kot npr. meglenje besedila, zameglitev črk, premikanje črk … Našteti simptomi nastopajo pri vsakem posamezniku v njegovi individualni kombinaciji; odsotnost enega ali več od teh simptomov ne pomeni, da oseba skotopičnega sindroma nima.
Predstavljajte si, da odprete oči in pred seboj vidite nekaj dreves, cesto in hiše ob cesti. Da to vidite, so zaslužne vaše oči in možgani. Vidne informacije namreč sprejemamo skozi oči, vendar šele, ko naši možgani te informacije obdelajo, mi vemo, da gledamo drevesa, hiše in cesto. Ves čas možgani predelujejo vse barve svetlobe, oz. vse valovne dolžine vidnega spektra, kar pri osebi brez skotopičnega sindroma ni problematično. Malce drugače pa je pri osebah s skotopičnim sindromom – nevroni v možganih (ki vidne informacije procesirajo) so namreč pri teh osebah občutljivi na določeno barvo svetlobe, zato se pri predelovanju vidnih infomacij mučijo in naprezajo bolj kot pri osebah, ki skotopičnega sindroma nimajo. Razen pri ekstremnih oblikah skotopičnega sindroma, posameznikom obdelava informacij dobro uspeva, (npr. zjutraj, ko smo odpočiti, ali pa v začetku tedna, ko smo še sveži, ali pa prvih 20 min branja zelo zahtevnega besedila, natisnjenega s črno barvo na beli podlagi), čez čas pa postane ta naloga prezahtevna, možgani se preveč utrudijo, zato se lahko pojavijo simptomi skotopičnega sindroma. Te osebe lahko začne boleti glava, imajo napete in utrujene oči, se slabo počutijo … lahko pride tudi do vidnih popačenj – okolica, predmeti, črke na papirju … niso več jasni, lahko se celo premikajo ali izginjajo itn.
Možgani so pri predelovanju vidnih informacij močno obremenjeni.
