Skrb za zdravje: zadovoljstvo in nižja fluktuacija
Čas branja 7 minZdravje zaposlenih bo v prihodnje ena pomembnejših skrbi kadrovikov. V Zavodu RS za zaposlovanje so s projektom Dan zdravja dosegli, da več kot 80 % zaposlenih ocenjuje, da zelo dobro ali odlično skrbi za lastno zdravje.
Dan zdravja je dogodek, ki so ga v Zavodu RS za zaposlovanje prvič izvedli v letu 2016. Dogodek so zaposleni sprejeli odlično, izrazili so zadovoljstvo z izvedbo in organizacijo, izkazali so se tudi drugi pozitivni učinki, kot je povečan interes in skrb za ohranjanje ter izboljšanje lastnega zdravja med zaposlenimi, je pojasnila Tanja Pirih, HRM strokovnjakinja v Zavodu RS za zaposlovanje. Dogodek izvajajo vsakoletno, postal je trajnosten primer dobre prakse na področju promocije zdravja oziroma družbeno odgovornega delodajalca, pri čemer so zaznani številni pozitivni učinki.
Kako v praksi izvajate HR&M projekt?
Dan zdravja praviloma poteka enkrat letno, vsak tretji četrtek v maju. Z močnim zavedanjem, da je zdravje neločljiva enota, na ta dan in tudi sicer spodbujamo najrazličnejše aktivnosti za krepitev zdravja zaposlenih.
Od samega začetka smo pri pripravi programa pristopili kolektivno, od spodaj navzgor: od ideje, ki jo je podala in zasnovala skupina sodelavcev za promocijo zdravja na delovnem mestu, do izvedbe na vseh trinajstih organizacijskih enotah po vsej Sloveniji. Manjši delovni timi po posameznih organizacijskih enotah za Dan zdravja pripravijo raznolik osemurni program, ki vsebuje telesno aktivnost v naravi na način pohodništva, nordijske hoje, kolesarjenja in izobraževanja na področju mehkih veščin za krepitev duševnega zdravja.
Za zaposlene zagotovimo dovolj časa za uživanje zdravega obroka, kar tudi sicer predstavlja pozitivno spodbudo za redno in zdravo prehranjevanje na delovnem mestu. Skrbimo za povezovanje med zaposlenimi znotraj posameznih območnih služb, vendarle se nemalokrat na dan dogodka združujemo tudi glede na geografsko bližino posameznih OE, tako da prihranimo nekaj časa in posledično promoviramo okoljsko ozaveščenost, preostala sredstva pa usmerimo v druge skrbno izbrane aktivnosti.
Kot družbeno odgovorna praksa se kaže tudi v tem, da z aktivnostmi podpiramo in spodbujamo slovensko turistično dejavnost in domačo porabo. Brez nenehnega komuniciranja akcija zagotovo ne bi bila tako uspešna. Je odraz dobrega sodelovanja med Službo za kadrovske in organizacijske zadeve ter razvoj ter Službo za odnose z javnostmi ter z ostalimi sodelavci.
Z vsemi naštetimi aktivnostmi krepimo psihofizično zdravje zaposlenih, skupinski duh, dajemo motivacijo in zagon za opravljanje zahtevnega dela z najrazličnejšimi deležniki.
V čem menite, da je vaš projekt izviren?
Zagotovo je dogodek postal trajnosten v smislu vsebine in učinkov ter dolgoletne prakse. Na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, se tudi z izvedbo vsakoletnega Dneva zdravja, pokaže, da Zavod skrbi za svoje zaposlene, vzdržuje delovno okolje, ki temelji na spoštovanju in zaposlenim izkazuje občutek, da je njihovo delo pomembno in cenjeno. Z delovanjem na področju projekta pomembno prispevamo k razvoju lokalnega okolja. Največja izvirnost se zagotovo kaže pri upoštevanju nizkih stroškov in pri pripravi bogatih vsebin. Vsakoletni dogodek je ustvarjen z dejavnostmi, pri katerih zaposleni sodelujejo in tako soustvarjajo zdravo delovno kulturo Zavoda.
Kakšni so učinki projekta?
Po koncu dogodka izvedemo mnenjsko raziskavo med zaposlenimi, na katero se zaposleni hitro odzovejo, rezultati pa kažejo, da je Dan zdravja med zaposlenimi prepoznan kot izjemno vsebinsko bogat in organizacijsko podprt dogodek, ki bi se mu težko odrekli. Zaposlene o zdravju, aktivnosti in možnih vsebinah na dogodkih za promocijo zdravja vsakoletno sprašujemo tudi proti koncu leta, ko izvedemo obširno raziskavo med vsemi zaposlenimi.
Zaposleni izkazujejo visoko stopnjo zadovoljstva, idej za nadaljevanje in nadgrajevanje je na pretek. Podatki iz analize letnih razgovorov v letu 2023 iz področja skrbi za zdravje sporočajo, da več kot 80 % zaposlenih zelo dobro ali odlično skrbi za lastno zdravje. Glede na primerjavo med leti, bi lahko rekli, da odkar izvajamo Dan zdravja kot trajnostni dogodek, se z leti skrb za zdravje zaposlenih samo še izboljšuje. Navkljub malo sredstev, ki jih imam na voljo za Dan zdravja, nam uspeva z dobro organizacijo in zavzetostjo, vsakoletno izvesti dogodek, ki ga zaposleni prepoznajo kot izstopajočo prakso v Zavodu.
Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu lahko povežemo tudi z nizko stopnjo fluktuacije, ki jo beležimo pri Zavodu zadnja leta. O vplivu dogodka na zaposlene lahko govorimo tudi v luči, da so dobro zastopane tudi ostale manj obsežne aktivnosti iz področja promocije zdravja, ki so jih zaposleni deležni, to je recimo jabolko na delovnem mestu, ergonomska svetovanja, itd., nekateri zaposleni pa se po posameznih timih, srečujejo tudi izven delovnega časa, na način organiziranih pohodov, kolesarjenja ali teka.
Po pripovedovanjih zaposlenih lahko potrdimo, da so zaposleni izjemno hvaležni za možnost udeležbe na najpomembnejšemu dogodku za zdravje v Zavodu. Pred leti je zaposlena takole zapisala: “Bilo je čudovito, nepozabno, eden izmed najlepših dni v službi.” In tovrstnih mnenj ni malo.
Kakšni pa so vaši načrti za nadaljnji razvoj projekta?
Zaradi velikega zadovoljstva med zaposlenimi, podpore vodstva in številnih pozitivnih učinkov, bomo vsekakor nadaljevali z izvedbo vsakoletnega projekta. Hkrati se bomo trudili, da bodo aktivnosti, obseg in vsebine pripravljene skladno s potrebami organizacije, zaposlenih in aktualnega stanja v družbi.
Kaj so sodelavci, ki so se vključili v projekt, pridobili?
Zaposleni, ki aktivno prisostvujejo pri pripravi vsakoletnega programa in jih ni malo, imajo možnost kreiranja zanimivih in ustvarjalnih vsebin, njihovo delo je prepoznano in cenjeno, posledično so bolj motivirani in zavzeti za opravljanje dela. Zaposleni, ki se udeležujejo dogodka Dan zdravja, se čutijo bolj povezani z organizacijo, povečuje se njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu, še zlasti na ta dan skrbijo in krepijo lastno zdravje. Z leti se krepi ozaveščenost in zavedanje zaposlenih, da je zdravje pomembna vrednota ter da je pomembno, da se temu področju pozornost nameni tudi v času delovne obveznosti. Zaradi pretežno sedečega dela, doživljanja empatičnega stresa oz učinkov sedentarnosti v zadnjih letih je to še posebej pomembno tudi v naši organizaciji.
Je imel projekt nenačrtovane stranske učinke?
Vsakoletno skrbno načrtujemo stroške, imamo strogo določena sredstva. Smo porabniki javnega denarja, zato se še posebej močno zavedamo družbene odgovornosti pri trošenju. Organizacije dogodka se vedno lotimo premišljeno, pri čemer smo nemalokrat izjemno kreativni.
Kako je pri vas organizirana HR funkcija?
HR funkcija je organizirana kot podporna funkcija celotni organizaciji in deluje centralno za več kot 800 zaposlenih, ki delujejo na 58 uradih za delo in številnih lokacijah Območnih služb in Centralne službe. Znotraj Službe za kadrovske in organizacijske zadeve ter razvoj podpiramo zaposlene na najrazličnejših področjih, od prve zaposlitve do kariernega razvoja skozi celotno obdobje zaposlitve v Zavodu.
Sodelujemo s številnimi deležniki in partnerji, naš glavni cilj pa je ustrezna strokovna, empatična in zanesljiva podpora vsem zaposlenim, ki vsakodnevno nudijo pomoč in usmeritve ljudem, ki se zaradi različnih razlogov soočajo z ekonomsko, socialno ali fizično ogroženostjo.
Nemalokrat se naši zaposleni soočajo s težkimi stanji naših uporabnikov, kar zahteva dosledno upoštevanje visoko etičnih standardov, visoko raven empatije, zakonodajnih določil, strpnost in uporabo visoko strokovnih znanj. Ustrezna notranja organizacija kadrovske funkcije zagotavlja osnovne pogoje za delovanje Zavoda.
Katere spremembe na področju sodobnega delovnega okolja ste uvedli v zadnjem obdobju?
Že pred leti smo uvedli elektronsko upravljanje in hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva v Zavodu, s čimer skrbimo za racionalizacijo delovnega časa, preglednost gradiv, urejenost delovnega okolja in zmanjšan vpliv na okolje.
Pri delu uporabljamo informacijske sisteme in številne aplikacije, ki so medsebojno povezane. Na področju nenehnega strokovnega izpopolnjevanja so na v pomoč e-izobraževanja in e-gradiva. Zaposleni imajo na voljo opravljanje dela od doma oziroma hibridnega dela, ki je zasnovano tako, da koriščenje tovrstnega načina dela zaposlenim omogoča boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.
Kakšna bo po vašem mnenju videti prihodnost HR-ja?
Prihodnost HR je zagotovo povezana z digitalizacijo in umetno inteligenco, s strateškim pristopom in vse večjo učinkovitostjo na delovnem mestu. Zaposleni vedno bolj pričakujejo možnost uporabe tehnologij, ki so jih navajeni tudi v zasebnem življenju. V praksi to pomeni, da bo potrebno upravljati s sodobnimi tehnologijami tudi na delovnem mestu, tako da te postanejo stalnica in pomemben pripomoček pri učinkovitem opravljanju del in nalog.
Kadrovska funkcija je pomembna povezovalka med različnimi deležniki, med vodstvom, zaposlenimi in drugimi partnerji. Tudi v prihodnje vidimo, da je medsebojno sodelovanje in podpora ključnega pomena za obvladovanje uspešnosti organizacije. HR se mora osredotočati na razvoj učinkovitih procesov, avtomatizacijo ključnih področij, tako da se zaposleni lahko posvečajo lastnemu kariernemu razvoju in uspešnosti na delovnem mestu. Pa vendarle, se mora kadrovska funkcija tudi v prihodnje še bolj krepiti, saj na nekaterih področjih našega udejstvovanja, je človek kljub izjemnemu tehnološkemu napredku nenadomestljiv.