Starejši zaposleni in medgeneracijsko sodelovanje
Čas branja 7 minStaranje populacije je dolgoročni trend, ki se je v državah razvitega sveta začel pred več desetletji. Viden je v spreminjanju starostne strukture populacije, odraža pa se v naraščanju deleža starejših oseb in upadanju deleža ljudi v delovni dobi1. Problematika staranja v 21. stoletju je eden največjih izzivov sveta, saj staranje populacije postaja vse bolj očitna resničnost vseh družb in se pojavlja v kontekstu globalnih ekonomij ter hitrih tehnoloških in kulturnih sprememb2.
Literatura navaja tri ključne razloge za omenjene demografske spremembe: upadanje rodnosti, daljšo pričakovano življenjsko dobo in staranje najštevilnejše baby boom generacije, torej ljudi, rojenih v letih med 1946 in 1964, ki so leta 2011 začeli vstopati v 65. leto starosti, leta 2030 pa bodo vsi stari 65 let in več3.
Številke v projekcijah staranja prebivalstva so zgovorne. V Evropski uniji (EU-28) naj bi se po projekcijah Eurostata delež oseb, starih 65 let in več, povečal z 18,5 % v letu 2014 na 28,8 % v letu 20804. V Sloveniji naj bi se po Eurostatovi projekciji prebivalstva delež oseb, starih 60 let in več, povečal z 21,1 % v letu 2008 na 39,0 % v letu 20605, v ZDA pa naj bi se delež oseb, starih 65 let in več, povečal s 15 % v letu 2014 na 24 % v letu 2030, kar pomeni, da se bo ta starostna skupina več kot podvojila – s 46 milijonov bo zrasla na 98 milijonov oseb6.
Zaradi navedenih demografskih sprememb postajajo starejši v državah razvitega sveta vse večja in vse bolj pomembna družbena skupina, spreminja pa se tudi njihova vloga v družbi. Zaradi napredka medicine so se poleg podaljšanja življenjske dobe izboljšali tudi splošno zdravje in vitalnost starejših ljudi ter njihov življenjski slog.
Številne študije glede delovne uspešnosti starejših kažejo, da so starejši zaposleni po svojih delovnih sposobnostih in učinkovitosti skoraj enakovredni mlajšim zaposlenim, običajno pa imajo tudi znanje in izkušnje, ki lahko nevtralizirajo morebitne slabosti pri opravljanju del, ki so povezana s staranjem7. V zadnjih nekaj desetletjih se je tudi močno zmanjšal obseg del, ki so zahtevala visoke fizične zmogljivosti, pri katerih starejši zaposleni praviloma niso v prednosti, povečal pa se je obseg del, za katerih opravljanje so starejši zaposleni lahko enako ali celo bolj kompetentni kot mlajši3.
Dannefer in Settersten v okviru teorije družbene gerontologije poudarjata, da je potencial za učenje, spremembe in rast ne le v otroški in mladostni dobi, temveč tudi v odrasli dobi in starosti temeljna in univerzalna lastnost, ki je značilna za človeka in njegovo staranje. Zaradi tega starejši ljudje ohranjajo radovednost, sposobni so vseživljenjskega učenja in osebne rasti8.
