Sredi galaktične eksplozije start-upov in pospeševalnikov se prebuja sila velikih organizacij. Hitri start-up lovci so si v zadnjih letih priborili precej prednosti na področju razvijanja novih idej. Corporate mothership zdaj v zamahu lovi zaostanek s posnemanjem hitrega in vitkega delovanja. General HR vodi ta zgodovinski preobrat.

Kadroviki, ki nenasitno iščejo novo znanje, izkušnje in dobre prakse – med drugim zato držijo v rokah tudi to revijo – so v preteklih letih zagotovo slišali za Dana Pinka, morda prebrali njegovo knjigo Drive ali vsaj gledali njegov TED govor: The Puzzle of Motivation. Dan elegantno strne glavne elemente motivacije delovno aktivnega prebivalstva v tri besede: Autonomy, Mastery, Purpose. To so glavni motivatorji angažiranosti zaposlenih v večjih, zrelih organizacijah (Corporate Mothership), še bolj pomembni pa so ti motivatorji pri odločitvi za začetek in vztrajanje – kljub veliko težavam, napakam in žrtvam – na samostojni podjetniški poti (Startup Rebels). Ti dve poti pa med seboj nista izključujoči. Vedno več večjih, zrelih podjetij namreč svojim zaposlenim omogoča, da so aktivno udeleženi v internih start-up projektih.

Dvajset odstotkov službenega časa za interne start-up projekte?

S partnerjem Lojzetom Bertoncljem sva imela pred nekaj tedni predavanje in delavnico na temo vitkega (Lean Startup) inoviranja v uspešnem podjetju, ki je pred kratkim tudi dobilo nagrado GZS za izjemne dosežke. V prvem delu se mi je zdel potek delavnice preveč umirjen, preveč učilniški. Ker po naravi zelo rad provociram z namenom vnetja interakcije, sem postavil nekaj drznih vprašanj. »Kdo ima namen v naslednjih nekaj mesecih in letih začeti nekaj na svoje?« V prvi vrsti je sedelo nekaj vodij, vključno z direktorico. Rok je bilo kar nekaj. Nekateri brez zadržkov. To so ljudje, s katerimi najraje delam. Ko so že na svojem ali pa znotraj večjega podjetja. Pri takšnih čutiš energijo, ki jo je potem z veseljem usmerjati – da je čim več učenja s čim manj nepotrebnimi izgubami. »Kdo želi 20 % svojega službenega časa nameniti internim start-up projektom – razvoju produktov in storitev, ki nimajo nujno direktne veze s tem, kar sicer počnete?« Dvignila se je skoraj polovica rok. To me je zelo pozitivno presenetilo. Ta potencial, to željo in energijo je potrebno čim bolj izkoristiti. Sicer se ne bo nikoli zares razvila ali pa bo celo odšla skupaj z ljudmi. Zadnje, dvojno vprašanje je bilo usmerjeno točno v to smer. »Katera tehnološka podjetja vas navdušujejo?« Apple. Tesla. Dyson. »Če bi ta podjetja čez cesto odprla svoje nove prostore in delovna mesta – kdo bi šel takoj delat k njim?« Odgovora nisem zahteval, sem pa prepričan, da bi bila večina za to. Podjetja, vodstvo in kadroviki se morajo na tem mestu zamisliti in vprašati: zakaj naši zaposleni hodijo v naše podjetje in ne nekam drugam? Ali pri nas vidijo priložnost razvoja svojega potenciala? Autonomy, Mastery, Purpose.

Vzpostavljanje internih start-up iniciativ v večjih, zrelih podjetjih ni možno zgolj s kopiranjem metodologije in tehnik vitkega (Lean Startup) inoviranja iz okolja start-upov ter pospeševalnikov, kjer je to že razširjeno, preizkušeno in dokazano. Pri internih start-up iniciativi gre za spreminjanje kulture podjetja – to pa nikakor ni lahek zalogaj.