Vodenje

Paradoks uvedbe UI: bolj produktivni, a bolj izčrpani

Čas branja 9 min

Podjetja uvajajo umetno inteligenco z obljubo, da bo zaposlene razbremenila. V praksi pa se pogosto zgodi ravno obratno. Delo poteka hitreje, vendar je bolj razdrobljeno, pričakovanja so višja, občutek nadzora nad lastnim delom pa manjši. Če HR ekipa oziroma odgovorni ob njeni uvedbi ne opredelijo pričakovanj, meja in odgovornosti, lahko (ne)zavedno prispevajo k novi obliki izčrpanosti.

Izvedeli boste:
Zakaj uvedba umetne inteligence pogosto poveča produktivnost – a hkrati tudi obremenitev zaposlenih.
Kako prepoznati skrite oblike pritiska, ki nastanejo zaradi hitrejšega tempa, več preverjanja in stalne dosegljivosti.
Katere konkretne ukrepe mora HR postaviti, da UI res razbremeni delo – in ne postane nov vir izčrpanosti.

Raziskava Chuang, Chiang in Lin kaže, da je vpliv umetne inteligence na zaposlene dvojen (1).UI lahko poveča učinkovitost, angažiranost in občutek uspešnosti pri delu, hkrati pa tudi izčrpanost, tehnostres in obremenitve v odnosu med delom in zasebnim življenjem. Avtorji ob tem opozarjajo, da ne gre zgolj za prehodno fazo prilagajanja, temveč za sočasne pozitivne in negativne učinke. Večja učinkovitost torej še ne pomeni tudi manjše obremenitve.

Na praktičnih delavnicah o uvajanju UI v podjetjih se ta paradoks običajno pokaže precej nazorno. Ko vodje govorijo o UI, govorijo o prihranku časa: hitrejši osnutki, krajši odzivni časi, več pripravljenega gradiva. Ko pa o enaki izkušnji govorijo zaposleni, situacijo opišejo drugače. Zaposleni praviloma opažajo več vmesnih odločitev in več popravljanja rezultatov,  ki so sicer blizu pričakovanjem, vendar skoraj vedno kličejo po dodatnih izboljšavah. Zaposleni pa so poleg tega odgovorni tudi za presojo, ali so rezultati, ki jih orodje pripravi, pravilni, smiselni in uporabni. Že sama razlika v zaznavanju pove veliko. Koristi za organizacijo po uvedbi UI so pogosto vidne prej, vpliv na obremenitev zaposlenih pa ostane dlje časa v ozadju.

Vodja oddelka v proizvodnem podjetju je to na eni od delavnic opisal brez olepšav: 

»Mi smo si govorili, da bomo z UI prihranili čas. Če pa povem iskreno, smo ta čas takoj zapolnili z novimi nalogami. Zaposleni niso bili nič manj obremenjeni. Samo hitreje smo hoteli več.« 

Ali se z uvajanjem UI neopazno spreminjajo delovne norme?

Izjava vodje oddelka zadene v jedro problema. Pritisk v podjetjih se po uvedbi UI namreč redko poveča z eno odločitvijo. Poveča se na način tihega premika norm, ki jih zavestno nihče ne načrtuje. Na sestankih se odgovorni redko sprašujejo, zakaj je analiza pripravljena v dveh urah namesto v dveh dneh. Gre za tiho rast pričakovanj, ki jo zaposleni občutijo kot nenehen pritisk, da morajo biti hitrejši, natančnejši in ves čas na voljo.

Pravo vprašanje ni, ali zaposleni znajo uporabljati UI, ampak ali organizacija zna z njo delati tako, da ne povečuje pritiska. 

Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opredeljuje kot posledico kroničnega delovnega stresa, ki ni bil uspešno obvladan. Povezuje jo z izčrpanostjo, distanco do dela ter zmanjšano učinkovitostjo (2). Umetna inteligenca teh težav ne povzroča neposredno. Lahko pa jih okrepi, če podjetje ob njeni uvedbi ne prilagodi pričakovanj glede hitrosti, obsega dela in odzivnosti. Prav to pa se pogosto zgodi v praksi. 

Zakaj UI izčrpava drugače kot druge spremembe 

Vsaka organizacijska sprememba prinaša negotovost, medtem, ko UI prinaša specifično vrsto pritiska, ki se razlikuje od klasičnih reorganizacij ali digitalizacij. Zheng in Zhang (3) sta na vzorcu 303 zaposlenih ugotovila, da UI ljudi ne izčrpava neposredno skozi orodje samo, temveč skozi dva posredna dejavnika: občutek, da je njihova zaposlitev ogrožena, in večje poseganje dela v zasebni čas. Vir izčrpanosti torej ni nova aplikacija temveč spremenjen odnos do lastnega dela in njegovih meja. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije