Zadovoljstvo na delovnem mestu: Kako motivirati zaposlene za uspeh?
Čas branja 9 minKer delo predstavlja eno glavnih, če ne kar najbolj pomembno obveznost v sodobni družbi, so vprašanja pomena tudi v kontekstu razumevanja nastanka bolezni in zdravja. Psihološke raziskave ponujajo različne odgovore na vprašanja nagrajevanja pri delu, ampak vseeno lahko iz njih povzamemo nekaj jasnih zaključkov.
Finančna nagrada za delo (višina osebnega dohodka) se šibko povezuje z življenjskim blagostanjem in z zadovoljstvom pri delu
Meta analiza 92 različnih vzorcev zaposlenih je kljub neenotnosti raziskav pokazala, da povezanost višine plače z zadovoljstvom pri delu znaša r=.15, z zadovoljstvom z višino plače pa r=.237 Primer: dobro plačani odvetniki (148.000 USD letno) so bili manj zadovoljni z delom,19 kot varuške v vrtcu (23.500 USD na leto);10
Rezultati študij povezanosti med finančno nagrado za delo (plačo) in življenjskim blagostanjem so tudi neenotne. Po eni strani Diener in Seligman4 pravita, da številne študije kažejo na pozitivno povezanost med dohodki posameznikov in njihovim blagostanjem. Druge študije3,16 poročajo o nizki povezanosti (r=.13).
Torej, v posameznih kontekstih lahko pričakujemo različne povezanosti med plačo in zadovoljstvom, vseeno v grobem lahko ocenimo, da se višina plače le šibko povezuje z zadovoljstvom pri delu in s splošnim blagostanjem.
Dejavniki zadovoljstva pri delu so različni od dejavnikov nezadovoljstva pri delu6
Nezadovoljstvo s plačo sodi med dejavnike nezadovoljstva z delom. Med dejavnike nezadovoljstva (higieniki) sodijo tudi sovražno okolje, slabi medosebni odnosi, neustrezni delovni pogoji, slabo vodenje, problematična varnost, neustrezen status. Dejavniki zadovoljstva (motivatorji) pa so veselje z delom, ustvarjalnost, priznanja za dobro opravljeno delo, odgovornost, delovni dosežki, možnost napredovanja, osebnostni razvoj itd. Primerjave med različno bogatimi državami kažejo, da je povezanost med blagostanjem in dohodkom na posameznika (BDP) v srednje bogatih državah visoka, od .50 do .70.1 Ko pa vključimo v analizo samo bogate države, potem ta povezanost močno pade.5 V ZDA in na Japonskem je nacionalni bruto produkt po drugi svetovni vojni čez desetletja naraščal, zadovoljstvo z življenjem pa ne.2,1 Zmanjševalo se je nezadovoljstvo, ni pa se še povečevalo zadovoljstvo. Zdi se, da nekje obstaja mejna višina življenjskega standarda, ki ločuje med higienično in motivacijsko funkcijo.
Ker je revščina dejavnik nezadovoljstva in tveganja za razvoj psihopatologije in ker v Sloveniji 268.000 ljudi živi pod pragom revščine,17 je z vidika javnega zdravja pomembno vprašanje, koliko med njimi je revnih kljub zaposlenosti. Znižanje revščine je nujen pogoj za zmanjšanje tveganja in socialne izključenosti, ne pa zadosten za dvig zadovoljstva oziroma blagostanja. Premožnejši ljudje si sicer lahko privoščijo stvari, ki so v družbi znaki uspeha in naj bi se povezovale z višjo kakovostjo in zadovoljstvom v življenju (boljše zdravstvene storitve, finančno podporo otrokom, stanovanjski standardi, luksuz, ugled ipd). Toda, gre za družbeno zaznavanje »uspeha«, ki ga ne gre enačiti s subjektivnim blagostanjem.
