Zaradi najnovejšega dogajanja pri vključevanju na trg dela in napovedanega staranja prebivalstva v Evropski uniji je aktivno staranje v zaposlovanju postalo glavna točka dnevnega reda evropske politike. Ker se prebivalstvo na splošno stara, se delež aktivnega prebivalstva zmanjšuje glede na delež neaktivnega (upokojenega) prebivalstva, zaradi česar so pokojninski sistemi pod večjim pritiskom. Države članice so se poskušale spoprijeti s temi izzivi s preoblikovanjem pokojninskih politik: z dvigom zakonsko določene upokojitvene starosti in omejitvijo dostopa do predčasnega upokojevanja.

Vendar bi bilo treba politike podaljševanja delovnega življenja uvesti veliko prej, preden ljudje sploh začnejo razmišljati o upokojitvi. Kako torej lahko podpremo ljudi, da bi se vključili v delo in delali celotno življenjsko obdobje? Kaj naredi delo trajnostno?

Čedalje več strokovne literature je o proučevanju vpliva delovnih razmer na zmožnost in pripravljenost za delo, dokler ljudje ne dosežejo zakonite upokojitvene starosti. Delovne razmere in organiziranost dela so ključne pri podpori ohranjanja zdravja, dobremu počutju, sposobnostim in veščinam zaposlenih¹. Raziskave poudarjajo, da boljše delovne razmere lahko prispevajo k temu, da starejši delavci ostanejo zaposleni in ohranijo motivacijo za delo v celotnem življenjskem obdobju². Izboljšanje delovnih razmer je zato cilj sam po sebi, prispeva pa tudi k prizadevanjem za premagovanje demografskih izzivov, s tem da delo dolgoročno postane bolj trajnostno.

Poročilo z naslovom »Working conditions of workers of different ages« (Delovne razmere delavcev v različnih starostnih obdobjih), ki ga je pred kratkim objavil Eurofound, proučuje vlogo delovnih razmer pri oblikovanju usmeritev za trajnostno delo v celotnem življenjskem obdobju in prikazuje trenutne delovne razmere za različne starosti v Evropski uniji. Če sta kakovost delovnega mesta in delovno okolje pomembna za zaposlene, kaj so potem posebne razmere, ki ovirajo ali izboljšajo trajnostno delo za različne starostne skupine?

Poročilo pomeni nov način konceptualizacije tega razmerja s proučevanjem medsebojnega vpliva med ključnimi kazalniki rezultata trajnostnega dela – pri telesnem in duševnem zdravju, dobrem počutju, ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ter možnostih – in posebnimi sestavinami delovnega življenja. Z uporabo podatkov iz šeste evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) ugotovitve te raziskave pojasnjujejo vpliv nekaterih delovnih razmer na storilnost glede na te izbrane kazalnike.

Visoka stopnja količinskih zahtev (to je zelo hitro delo s kratkimi časovnimi roki), na primer, ima negativne posledice za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih. Večja izpostavljenost fizičnim tveganjem na delovnem mestu – vključno s tveganji, povezanimi s prostorom, telesno držo in biokemičnimi tveganji – povzroča težave z zdravjem. Po drugi strani pa lahko dobro vodenje kakovosti in podpora sodelavcev znatno izboljšata subjektivno dobro počutje, ki ima potem pozitiven vpliv na zdravstveno stanje. Poklicni obeti – ki vključujejo zaznano varnost delovnega mesta zaposlenih, njihovo zaposljivost in možnost za napredovanje na poklicni poti – se močno izboljšajo, če se zaposleni na delovnem mestu usposabljajo. Ugotovljeno je bilo, da to skupaj z boljšim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem poveča predvideno zmožnost zaposlenih, da delajo do svojega 60. leta.

Več v kategoriji HRM

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Aminom Sorourjem pred HR&M festivalom: »Ne upravljajte ljudi – omogočite jim, da uspevajo«

Kolumna

Vanja Hilčer

Zavzetost imamo: Kaj pa potem?

HRM

mag. Gorazd Buh

Kje je meja med zavzetostjo in pretirano zavzetostjo?

Družba

Uredništvo HR&M

Zakaj HR&M festival ni še ena konferenca?

Več člankov iz te kategorije