Čustvena inteligenca je opredeljena kot sposobnost razumevanja in obvladovanja lastnih čustev ter prepoznavanja in vplivanja na čustva ljudi okoli nas. Izraz sta leta 1990 prvič konceptualizirala raziskovalca John Mayer in Peter Salovey, kasneje pa ga je populariziral psiholog Daniel Goleman.

Pred več kot desetletjem je Goleman22 poudaril pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju in za Harvard Business Review povedal: »Najučinkovitejši voditelji so si vsi podobni na en ključen način: Vsi imajo visoko stopnjo tega v sebi, kar je postalo prepoznano kot čustvenega inteligentnost.« Čustvena inteligentnost vodje je vstopna zahteva za vodilne položaje.«

Kako čustvena inteligentnost vpliva na vodenje?

Vodje, ki močno zaznavajo čustva drugih, so sposobni te dobro razlagati oziroma si jih interpretirati.15 Takšni vodje so navadno bolj avtentični in vodijo avtentično, hkrati pa uporaba čustvene inteligentnosti in avtentičnega vodenja lahko spodbudi ljudi, da delajo proaktivno in se odzivajo na organizacijske izzive.1

Čustvena inteligentnost omogoča vodjem, da uporabljajo učinkovite stile vodenja, med katerimi je tudi avtentično vodenje.12 Vodje, ki imajo visoko dojemanje čustvene inteligentnosti, so zmožni zaznavanja in branja čustev drugih ljudi.15 Vodje lahko izkoristijo svojo čustveno inteligentnost tako, da razširijo tako svojo vizijo kot tudi razmišljanje na način, da so odprti za različne ideje in poglede, ki so morda v nasprotju z njihovimi trenutnimi prepričanji.16 Ko čustveno inteligenten vodja natančno razume čustva in občutke svojih sledilcev in hkrati tudi dejanske razloge za njihova čustva, takrat je takšen vodja sposoben spodbujati dejanske družbene izmenjave in graditi intimnejše odnose s svojimi sledilci na način, da na te projicira svoje vrednote in vizijo.17

Sposobnost zaposlenih, še posebej oseb na vodilnih položajih, da prepoznavajo in razumejo čustva drugih, ter da se znajo na te občutke na ustrezen način odzvati, zahteva določeno stopnjo čustvene inteligentnosti. Osebe, ki imajo to visoko, so sposobni dobre komunikacije, delijo svoje namere, ideje, cilje ter so bolj pozitivni. Vse to pa je pomembno za doseganje rezultatov na delovnem mestu.3 Čustvena inteligentnost nam je v pomoč pri spopadanju s socialnimi izzivi na delovnem mestu, lahko navdihuje in usmerja druge ter je velika prednost v naši karieri. Veliko podjetij vedno bolj ceni čustveno inteligentnost, enako kot tehnološka znanja pri ocenjevanju kandidatov za zaposlitev, zato številna merijo čustveni količnik (EQ) pred zaposlitvijo.6

Različne družbe izražajo svoja čustva na različne načine, zato je lahko ljudem iz različnih okolij težko pri izražanju svojih čustev na delovnem mestu. Vsak človek potrebuje občutek povezanosti, zaupanja in podporo, ni pa nujno, da posameznik zna izraziti svoje potrebe, občutja. Prav zaradi tega je potrebno, da vodja uporablja čustveno inteligentnost za prepoznavanje in razumevanje čustev ter kulturnih razlik v timu. V nekaterih kulturah čustva izražajo svobodno in odkrito, spet v drugih pa so pri tem precej zadržani. Prav tako so razlike pri neverbalnih čustvenih signalih.6 Vodja mora obvladovati svoja čustva, saj mu to omogoča, da ublaži posledice morebitnih neprijetnih situacij in hkrati poskrbi, da pozornost preusmeri na pozitivne dogodke in vnese dobro voljo.13 Vodja je sposoben obvladovati svoja čustva, ko se zave in obvlada vse sprožilce svojih pozitivnih kot tudi negativnih čustev. Vodje prav s tem namenom dajejo pozornost stvarem, ki vzbujajo pozitivna čustva, hkrati pa skrbijo, da so sprožilci negativnih čustev minimalni ali odpravljeni iz delovnega okolja.11

Prilagodljivost je ena od pomembnih vodstvenih lastnosti v zvezi s čustveno inteligentnostjo. Prilagodljivi vodje se lažje in hitreje prilagajajo novim izzivom, organizacijskim spremembam. Bolj kot ima vodja razvito čustveno razumevanje, bolj je uspešen, saj to pomeni, da je vodja dovolj vsestranski, da izpolnjuje zahteve ekipe ali organizacije, ne da bi pri tem izgubil energijo ali fokus.6 Vodje, ki so visoko čustveno inteligentni, bolje razumejo, zaznavajo in posredujejo pri učinkih, ki lahko negativno vplivajo na zadovoljstvo na delovnem mestu. To lahko takšni vodje povečajo z ustvarjanjem podpornega delovnega okolja za svoje zaposlene.14