Družba

Žalovanje: Vloga HR-ja v težkih časih 

Čas branja 13 min

Z žalovanjem se v karieri srečamo večkrat, bodisi kot tisti, ki doživi izgubo, ali kot tisti, ki nudi podporo žalujočemu. Znano je, da žalovanje vpliva na delo. Kljub temu mu v organizacijah ne posvečamo veliko pozornosti in s tem izgubljamo priložnost, da sodelavce ustrezno podpremo pri delu in čustvovanju. 

Izvedeli boste:
Kako lahko HR oddelek podpira zaposlene v času žalovanja?
Katere strategije lahko vodje uporabijo za prilagoditev delovnega mesta žalujočemu sodelavcu?
Model C.A.R.E. podpore žalujočim sodelavcem.

Verjetno ste vajeni jutranjih pozdravov med sodelavci v službi. Klasičnemu »Dobro jutro«, običajno sledi »Kako si?«. Vprašanje je vljudnostne narave in pravi odgovor, ki mora slediti, je samo eden: »V redu, pa ti?«. In tu se običajno konča. Razen, če se ne, ker odgovor ni v skladu s pričakovanim. Kaj torej, če nisi dobro? Če odgovoriš: »Slabo. Izgubila sem drago osebo«. In nepričakovanemu odgovoru največkrat sledi zaprepadenost in tišina. 

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Izkazovanje čustev žalosti, jeze in strahu je v današnjem svetu večkrat rezervirano za zasebni del življenja. Čeprav je žalovanje pogosto prisotno v delovnem okolju, mu na poti stoji paradoks učinkovitosti na eni strani in čustvovanja na drugi strani. Zdi se, kot da učinkovitost zmaguje, saj si intenzivnih negativnih čustev ob izgubi v poslovnem okolju ne upamo pokazati. 

Vsak žalujoči sodelavec mora imeti možnost, da podpora v delovnem okolju upošteva njegove potrebe.

Morda se bojimo, da nas bodo drugi zaznali kot šibke, nezmožne obvladovati zahtevno situacijo, torej kot posameznike, ki so premalo trdoživi za današnji svet. Ali pa zaradi prisotnosti stigme, da so žalujoči prav zaradi čustev manj uspešni pri delu - tu se spomnimo na mit racionalnosti, ki pravi, dav podjetju ni prostora za kakršna koli čustva, če želimo biti učinkoviti in uspešni, kar je povezano tudi s strahom pred izgubo službe, predvsem pri prekarnih oblikah dela. 

Čustva lahko skrivamo tudi zato, ker menimo, da se bodo drugi ob nas počutili neprijetno. Ne nazadnje imamo lahko občutek, da v vsakdanjem življenju ni prostora za negativna čustva, saj v nas na vsakem koraku bolščijo pozivi in zapisi k pozitivnemu pogledu na življenje, hvaležnosti in beleženju treh pozitivnih trenutkov današnjega dne. Coachi nam svetujejo, naj hlinimo pozitivno razpoloženje, pa se bomo čez nekaj časa tako dejansko tudi počutili. Pa vendar, naša čustva ne obstajajo v vakuumu, niti ne ločijo zasebnega in delovnega časa, temveč se prepletajo in pretakajo med enim in drugim. Ne moremo in ne smemo pričakovati, da bo žalujoči sodelavec svojo žalost pustil pred vrati svoje službe.

Žalovanje: Kako doživljamo žalost?

Žalovanje je čustven odziv na izgubo in žalost, ki spremlja tak dogodek. Izguba drage osebe je za bližnjega velik šok, ki vpliva na njegovo delovanje v organizaciji in funkcioniranje v zasebnem življenju. Proces žalovanja in prebroditev šoka pa, kot ugotavljajo raziskovalci, traja med enim in dvema letoma, ko posameznik prehaja različne faze, od zanikanja, jeze, žalosti, pogajanja do sprejemanja. Tako ugotavlja David Kessler, eden vodilnih strokovnjakov s področja žalovanja, njegovo spletno stran pa vsakodnevno obišče na stotine ljudi.   

Podpora HR, vodje in sodelavcev je pomembna takoj ob izgubi in kasneje ob vrnitvi na delo.

Izkušnja izgube je izrazito subjektivna. Najprej zato, ker obstajajo različne vrste izgube: izguba družinskega člana, nerojenega otroka, prijatelja ali sodelavca. Sem sodi tudi izguba določenega življenjskega sloga in finančne varnosti. Drugi razlog subjektivnosti izkušnje pa je v tem, kako posameznik doživlja izgubo in jo kaže na zunaj: 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije